Republic of Macedonia: Monitoring the situation of children and women: Multiple Indicator Cluster Survey 2005-2006 (Macedonian)

Publication date: 2007

M IC S MICSРепублика МакедонијаМултииндикаторско кластерско истражување 2005-2006 година Република Македонија Следење на состојбата кај децата и кaj жените Мултииндикаторско кластерско истражување 2005-2006 година Република М акедонија 2005-2006 година М ултииндикаторско кластерско истраж увањ е Државен завод за статистика IS B N 9 78 -9 98 9- 16 7- 90 -4 14 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina 1Republika Makedonija REPUBLIKA MAKEDONIJA Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA Septemvri 2007 2 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Svoj pridones vo izve{tajot dadoa: Suzana Stojanovska Vesna Dimitrovska Rut Feuk Multiindkatorskoto klastersko istra`uvawe (MICS) vo Republika Makedonija go sprovede Dr`avniot zavod za statistika so tehni~ka i finansiska pomo{ od Detskiot fond na Obedinetite nacii (UNICEF). Istra`uvaweto e sprovedeno kako del od tretata runda istra`uvawa (MICS3), sprovedena vo nad 50 zemji vo svetot vo periodot 2005-2006 godina, po dvete rundi na Multiindikatorskoto klastersko istra`uvawe za zdravstvenata sostojba na decata i `enite koi{to bea sprovedeni vo 1995 godina i vo 2000 godina. Alatkite za sproveduvawe na istra`uvaweto se temelat vrz modelite i standardite razvieni so proektot za globalno MICS istra`uvawe, sozdadeni za sobirawe informacii za sostojbata na decata i na `enite vo zemjite niz svetot. Dopolnitelni informacii za globalniot proekt MICS mo`e da se dobijat na slednata veb-stranica www.childinfo.org. Finansiska poddr{ka be{e obezbedena i od strana na Britanskata ambasada vo Skopje i Programata za razvoj na Obedinetite nacii (UNDP). Republika Makedonija - Multiindkatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006. Finalen izve{taj, Skopje, Dr`aven zavod za statistika na Republika Makedonija. CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 364-784/-785-053.2(497.7)”2005/06” 364-784/-785-053.2(497.7)”2005/06” 614.1-055.26(497.7)”2005/06” 614.1-053.2(497.7)”2005/06” MULTIINDIKATORSKO klastersko istra`uvawe : 2005-2006. - Skopje : Dr`aven zavod za statistika, 2007. - 180 str. : tabeli ; 29 sm ISBN 978-9989-167-90-4 a) Deca - Zdravstvena sostojba - Makedonija - 2005-2006 - Istra`uvawa b) @eni - Zdravstvena sostojba - Makedonija - 2005-2006 - Istra`uvawa COBISS.MK-ID 70466314 3Republika Makedonija Zbirna tabela Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe (MICS) i indikatori na Mileniumskite razvojni celi (MDG), Republika Makedonija, 2005-2006 Tema MICS indikator broj MDG indikator broj Indikator Vrednost SMRTNOST KAJ DECATA Smrtnost kaj decata 1 13 Stapka na smrtnost na deca pod 5-godi{na vozrast 17 na 1000 2 14 Stapka na smrtnost na doen~iwa 16 na 1000 ISHRANA Sostojba so ishranata 6 4 Nedovolna te`ina 2 procent 7 Zaostanuvawe vo rastot 9 procent 8 Iscrpenost 2 procent Doewe 45 Navremeno zapo~nuvawe na doeweto 27 procent 15 Stapka na ekskluzivno doewe 16 procent 16 Stapka na kontinuirano doewe 12-15 meseci 20-23 meseci 45 22 procent procent 17 Stapka na navremeno dopolnitelno hranewe 18 procent 18 Za~estenost na dopolnitelno hranewe 17 procent 19 Soodvetno hraneti doen~iwa 16 procent 9 Doen~iwa so niska rodilna te`ina 6 procent 10 Soodnos na doen~iwa mereni pri ra|awe 93 procent ZDRAVJE NA DETETO Imunizacija 25 Imunizacija protiv tuberkuloza 97 procent 26 Imunizacija protiv detska paraliza 81 procent 27 Imunizacija protiv difterija, tetanus, pertusis 82 procent 28 15 Imunizacija protiv sipanici, rubeola, zau{ki 80 procent 31 Celosno vakcinirani deca 60 procent 34 Doma{no lekuvawe na dijarea 6 procent 35 Primeno ORT ili pogolemi koli~ini te~nosti i kontinuirano hranewe 45 procent 23 Barawe na zdravstvena pomo{ pri somnevawe za postoewe na pnevmonija 93 procent 22 Lekuvawe so antibiotici pri somnevawe za postoewe na pnevmonija 74 procent Koristewe na cvrsti goriva 24 29 Cvrsti goriva 36 procent @IVOTNA SREDINA Voda i sanitaren sistem 11 30 Koristewe podobreni izvori na voda za piewe 99 procent 13 Pro~istuvawe na voda 11 procent 12 31 Koristewe na podobreni sanitarni sistemi i objekti 93 procent 14 Frlawe na detski izmet 50 procent REPRODUKTIVNO ZDRAVJE Kontracepcija i nezadovolena potreba 21 19c Prevalenca na kontracepcija 14 procent 98 Nezadovolena potreba za semejno planirawe 34 procent 99 Zadovolena potreba za semejno planirawe 29 procent Zdravje na majkata i novoroden~eto 20 Predrodilna zdravstvena za{tita 98 procent 44 Sodr`ina na predrodilnata zdravstvena za{tita 99 procent 4 17 Stru~na pomo{ pri poroduvawe 98 procent 5 Poroduvawa vo zdravstveni ustanovi 98 procent RAZVOJ NA DETETO Razvoj na deteto 46 Poddr{ka vo u~eweto 85 procent 47 Poddr{ka na tatkoto vo u~eweto 61 procent 48 Poddr{ka vo u~eweto: detski knigi 49 procent 49 Poddr{ka vo u~eweto: ne-detski knigi 51 procent 50 Poddr{ka vo u~eweto : materijali za igrawe 1 procent 51 Gri`a od maloletni 9 procent 4 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Tema MICS indikator broj MDG indikator broj Indikator Vrednost OBRAZOVANIE Obrazovanie 52 Predu~ili{no obrazovanie (vozrast 3 - 4 godini) 11 procent 53 Podgotvenost za odewe vo u~ili{te 76 procent 54 Neto stapka na opfat vo osnovno obrazovanie 95 procent 55 6 Neto stapka na posetenost na osnovno obrazovanie 95 procent 56 Neto stapka na posetenost na sredno obrazovanie 63 procent 58 Stapka na proodnost kon sredno obrazovanie 95 procent 59 7b Stapka na zavr{eno osnovno obrazovanie 83 procent 61 9 Polova ednakvost: Osnovno u~ili{te Sredno u~ili{te 0.96 1.15 odnos odnos Pismenost 60 8 Stapka na pismenost na vozrasni 97 procent DETSKA ZA[TITA Registrirawe vo mati~na kniga na rodenite 62 Registrirawe vo mati~na kniga na rodenite 94 procent Detski trud 71 Detski trud 6 procent 72 Studenti koi{to rabotat 94 procent 73 Rabotnici koi{to studiraat 6 procent Detska disciplina 74 Disciplinirawe na deteto Psiholo{ka/fizi~ka kazna 69 procent Rani brakovi 67 Brak na vozrast pod 15 godini Brak na vozrast pod 18 godini 1 12 procent 68 Mladi `eni na vozrast od 15 do 19 godini koi se vo brak/vo zaednica 2 procent 69 Razliki vo vozrasta me|u bra~nite drugari 10 procent Semejno nasilstvo 100 Stavovi vo odnos na semejnoto nasilstvo 21 procent Posebni potrebi 101 Deca so posebni potrebi 10 procent HIV/SIDA,SEKSUALNO ODNESUVAWE, SIRACI I VULNERABILNI DECA Znaewa i stavovi za HIV/SIDA 82 19b Op{ti znaewa za prevencija od HIV me|u mladite 24 procent 89 Znaewa za prenesuvawe na HIV od majka na dete 56 procent 86 Stavovi kon lu|eto bolni od HIV/SIDA 16 procent 87 @eni koi znaat kade treba da se testiraat za HIV 45 procent 88 @eni koi bile testirani za HIV 3 procent 90 Opfat so soveti za za{tita od prenesuvawe na HIV od majka na dete 12 procent Seksualno odnesuvawe 84 Vozrast pri prv seksualen odnos kaj mladite 1 procent 92 Razlika vo vozrast me|u seksualnite partneri 5 procent 83 19a Koristewe na kondom pri seksualen odnos so drug partner 70 procent 85 Seksualen odnos so povisok rizik vo poslednata godina 80 procent Deca siraci 75 Prevalenca na sira~iwa 2 procent 78 Uslovi za `iveewe na decata 0.4 procent 5Republika Makedonija Sodr`ina Zbirna tabela .3 Sodr`ina .5 Spisok na tabeli .7 Spisok na grafikoni .9 Spisok na kratenki .10 Predgovor .11 Zaklu~no rezime .12 I. Voved .15 Istorijat .15 Celi na istra`uvaweto .16 II. Primerok i metodologija na istra`uvaweto .17 Dizajn na primerokot .17 Izbor na klasteri .18 Izbor na doma}instva vo ramkite na klasterite .18 Pra{alnici .19 Obuka i terenska rabota .19 Obrabotka na podatocite .19 III. Primerok i karakteristiki na doma}instvata i ispitanicite .21 Opfat na primerokot .21 Karakteristiki na doma}instvata .21 Karakteristiki na ispitanicite .22 IV. Smrtnost kaj decata .23 V. Ishrana .25 Sostojba so ishranata .25 Doewe .26 Novoroden~iwa so niska rodilna te`ina .28 VI. Zdravje na deteto .31 Imunizacija .31 Oralen tretman za rehidracija .32 Barawe na stru~na pomo{ i antibiotska terapija za pnevmonija .34 Koristewe na cvrsti goriva .35 VII. @ivotna sredina .37 Voda i sanitaren sistem .37 VIII. Reproduktivno zdravje .41 Kontracepcija .41 Predrodilna zdravstvena za{tita .42 Pomo{ pri poroduvawe .43 IX. Razvoj na deteto .45 X. Obrazovanie .47 Posetuvawe na predu~ili{ni ustanovi i podgotvenost za u~ili{te .47 Opfat vo osnovnite i vo srednite u~ili{ta .48 Pismenost kaj vozrasnite .49 6 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina XI. Detska za{tita .51 Registrirawe vo mati~na kniga na rodenite .51 Detski trud .51 Detska disciplina .52 Rani brakovi .53 Semejno nasilstvo .54 Deca so posebni potrebi .54 XII. HIV/SIDA, seksualno odnesuvawe i deca siraci .55 Poznavawa za prenesuvawe na HIV i koristewe na kondom .55 Seksualno odnesuvawe povrzano so prenesuvaweto na HIV .58 Uslovi za `iveewe na decata i deca siraci .59 Tabeli .61 Lista na referenci . 121 Aneksi . 123 Aneks A. Spisok na personalot vklu~en vo istra`uvaweto . 125 Aneks B. Dizajn na primerokot . 126 Aneks V. Procena na gre{kite vo primerocite . 129 Aneks G. Tabeli za kvalitetot na podatocite . 142 Aneks D. Globalni indikatori na MICS: broiteli i imeniteli . 149 Aneks \. Pra{alnici . 153 7Republika Makedonija Spisok na tabeli Tabela HH.1: Rezultati od intervjuata so doma}instva i poedinci .62 Tabela HH.2: Starosna podelba vo doma}instvoto spored polot .62 Tabela HH.3: Sostav na doma}instvata .63 Tabela HH.4: Strktura na `eni spored odredeni belezi .64 Tabela HH.5: Strktura na deca pod 5 godini spored odredeni belezi .65 Tabela CM.1: Smrtnost kaj decata .66 Tabela CM.2: Vkupno rodeni deca i procent na umreni .66 Tabela NU.1: Detska pothranetost .67 Tabela NU.2: Prvo doewe .68 Tabela NU.3: Doewe .69 Tabela NU.3w: [emi na ishrana na doen~iwa po vozrast .70 Tabela NU.4: Soodvetno hraneti doen~iwa .71 Tabela NU.8: Doen~iwa so niska rodilna te`ina .72 Tabela CH.1: Imunizacija vo prvata godina od `ivotot .73 Tabela CH.2: Imunizacija spored karakteristikite na ispitanicite .73 Tabela CH.4: Terapija so oralna rehidracija .74 Tabela CH.5: Doma{no lekuvawe na dijarea .75 Tabela CH.6: Barawe zdravstvena za{tita pri somne` za pnevmonija .76 Tabela CH.7: Lekuvawe na pnevmonija so antibiotici .77 Tabela CH.7A: Poznavawe na dvata znaka za opasnost od pnevmonija .78 Tabela CH.8: Koristewe na tvrdi goriva .79 Tabela CH.9: Koristewe na tvrdi goriva spored tipot na {poretot ili ognot .80 Tabela EN.1: Koristewe na podobreni izvori na voda .81 Tabela EN.2: Pro~istuvawe na vodata vo doma}instvata .82 Tabela EN.3: Potrebno vreme da se pristigne do izvorot na voda .83 Tabela EN.4: Lice koe polni voda .83 Tabela EN.5: Koristewe na sanitarni sredstva za otstranuvawe/frlawe na izmet .84 Tabela EN.6: Frlawe na detski izmet .85 Tabela EN.7: Koristewe na podobreni izvori na voda i podobren sanitaren sistem .86 Tabela RH.1: Koristewe na kontracepcija .87 Tabela RH.2: Nezadovolena potreba za kontracepcija .88 Tabela RH.3: Ustanova za predrodilna zdravstvena za{tita .89 Tabela RH.4: Predrodilna zdravstvena za{tita .90 Tabela RH.5: Pomo{ pri poroduvawe.91 Tabela CD.1: Pomo{ od semejstvoto za u~ewe .92 Tabela CD.2: Materijali za u~ewe .93 Tabela CD.3: Deca ostaveni sami ili so drugi deca .94 Tabela ED.1: Predu~ili{no obrazovanie .95 Tabela ED.2: Opfat vo osnovnoto u~ili{te .96 Tabela ED.3: Neto stapka na posetuvawe na osnovno obrazovanie .97 Tabela ED.4: Neto stapka na posetuvawe na sredno obrazovanie .98 Tabela ED.4W: Deca na vozrast za sredno obrazovanie koi{to posetuvaat osnovno u~ili{te. .99 Tabela ED.6: Stapka na zavr{uvawe na osnovno i premin vo sredno obrazovanie . 100 Tabela ED.7: Polova ednakvost vo obrazovanieto . 101 Tabela ED.8: Pismenost kaj vozrasnite . 102 Tabela CP.1: Registrirawe vo mati~na kniga na rodenite. 103 Tabela CP.2: Detski trud . 104 Tabela CP.3: Deca rabotnici koi posetuvaat nastava i u~enici anga`irani vo detski trud . 105 Tabela CP.4: Detska disciplina . 106 Tabela CP.5: Rani brakovi . 107 Tabela CP.6: Razlika vo godini me|u sopru`nicite . 108 Tabela CP.9: Stavovi vo odnos na semejnoto nasilstvo . 109 8 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Tabela CP.10: Deca so posebni potrebi . 110 Tabela HA.1: Poznavawa za prevencija od prenesuvawe na HIV . 111 Tabela HA.2: Prepoznavawe na pogre{nite sfa}awa za HIV/SIDA . 112 Tabela HA.3: Obemni znaewa za prenesuvawe na HIV/SIDA . 113 Tabela HA.4: Znaewa za prenesuvawe na HIV od majka na dete . 114 Tabela HA.5: Stavovi kon lu|eto so HIV/SIDA . 115 Tabela HA.6: Znaewe na ustanova za testirawe na HIV . 116 Tabela HA.7: Opfat so testirawe i sovetuvawe za HIV vo ramkite na prenatalnata zdravstvena za{tita . 117 Tabela HA.8: Seksualno odnesuvawe so zgolemen rizik od HIV infekcija . 118 Tabela HA.9: Koristewe na kondom pri posledniot visokorizi~en seksualen odnos . 119 Tabela HA.10: Uslovi za `iveewe na decata i deca siraci . 120 9Republika Makedonija Spisok na grafikoni Grafikon HH.1: Sostav na doma}instvoto spored vozrasta i polot . 22 Grafikon CM.1: Stapka na smrtnost na deca pod 5 godini spored karakteristikite .24 Grafikon CM.2: Rodeni i procent na umreni .24 Grafikon NU.1: Procent na deca pod petgodi{na vozrast koi se pothraneti .26 Grafikon NU.2: Procent na majki koi{to zapo~nale so doewe eden ~as i eden den po ra|aweto .27 Grafikon NU.3: Ishrana na bebiwata spored vozrasta: Procentualna podelba na decata na vozrast pod 3 godini spored ishranata, po vozrasni grupi .28 Grafikon NU.5: Procent na bebiwa so te`ina pod 2500 grama pri poroduvaweto, Republika Makedonija, 2005 .29 Grafikon CH.1: Procent na deca od 12 do 23 meseci koi{to gi primile prepora~anite vakcini do 12 meseci .32 Grafikon CH.2: Procent na deca na vozrast od 18 do 29 meseci momentno vakcinirani od detski bolesti, Republika Makedonija, 2005 .32 Grafikon CH.3: Procent na deca na vozrast od 0 do 59 meseci so dijarea koi primile ORT .33 Grafikon CH.4: Procent na deca na vozrast od 0 do 59 meseci so dijarea koi primile ORT ili mnogu te~nosti i prodol`ile so ishranata .34 Grafikon EN.1: Procentualna podelba na ~lenovite vo doma}instvoto spored izvorot na voda za piewe .37 Grafikon HA.1: Procent na `eni {to imaat poznavawa za prenesuvaweto na HIV/SIDA .57 Grafikon HA.2: Seksualno odnesuvawe so zgolemen rizik od infekcija so HIV .58 10 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Spisok na kratenki AIDS Steknat sindrom na nedovolen imunitet BCG Bacillis-Cereus-Geuerin (tuberkuloza) CSPro Sistem na obrabotka na podatoci od popisot i od istra`uvawa DPT Difterija, pertusis, tetanus EPI Programa za imunizacija GPI Indeks na paritet spored polot (odnos na posetenost na `enskiot-ma{kiot pol vo osnovnoto i vo srednoto obrazovanie) HIV Virus na nedovolen imunitet IUD Intrauterinski ured LAM Metod na laktaciona amenorea MDG Mileniumski razvojni celi MICS Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe za sostojbata na decata i na `enite MoH Ministerstvo za zdravstvo NAR Neto-stapka na posetenost ppm Milioniti del ORT Oralna terapija za rehidracija SPSS Statisti~ki paket za op{testveni nauki UNAIDS Programa na Obedinetite nacii za HIV/SIDA UNDP Programa za razvoj na Obedinetite nacii UNFPA Fond za naselenieto pri Obedinetite nacii UNGASS Specijalna sednica na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii za HIV/SIDA UNICEF Detski fond na Obedinetite nacii WFFC Svet po merka na decata WHO Svetska zdravstvena organizacija 11Republika Makedonija Predgovor Dr`avniot zavod za statistika na Republika Makedonija, odgovoren za sproveduvaweto na MICS-2005 vo Republika Makedonija (Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe za sostojbata na decata i na ` enite) ja iska`uva svojata blagodarnost na Detskiot fond na Obedinetite nacii (UNICEF) za metodolo{kata i sovetodavnata pomo{ pri sproveduvaweto na istra`uvaweto. Osobeno bi sakale da iska`eme blagodarnost do Ambasadata na Velika Britanija, UNICEF i UNDP za nivniot blagoroden finansiski pridones. Isto taka, UNICEF dade svoj pridones vo finansiraweto na obukata, vo obezbeduvaweto oprema i vo tehni~kata pomo{ preku svoite kancelarii vo Republika Makedonija, @eneva i Wujork. Kancelariite na UNICEF vo zemjata i vo regionot i Globalniot tim na MICS dadoa neprocenliva i kontinuirana poddr{ka. Se nadevame deka i vo idnina }e prodol`ime da rabotime na takov produktiven na~in. ^ etirite regionalni rabotilnici organizirani za istra`uva~kite timovite na trinaeset zemji koi vo momentov ja koristat ovaa metodologija, bea izvonredno korisni kako potvrda za toa dali so istra`uvaweto se ispolnuvaat visokite me|unarodni standardi i dali se podobreni ve{tinite i znaeweto na na{ite timovi. Osobeno bi sakale da iska`eme blagodarnost na g-din Trevor Kroft za negovata tehni~ka pomo{ i za kontrolata na kvalitetot. Upatuvame posebna blagodarnost do istra`uva~kiot tim sostaven od mnogu lu|e i institucii. Nad stotina lu|e bea vklu~eni vo tehni~kata i terenskata rabota. Timovite vklu~uvaa koordinatori, terenski personal i personal za vnes na podatocite koi{to profesionalno ja zavr{ija svojata rabota. Bi sakale da se zablagodarime na 5287 semejstva koi{to se soglasija da u~estvuvaat i da bidat intervjuirani. Voedno, bi sakale da im se zablagodarime na slednite ministerstva i ostanati organizacii za nivnata odli~na sorabotka i toa: Ministerstvoto za zdravstvo, kako i na Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita Ministerstvoto za obrazovanie i nauka Ministerstvoto za lokalna samouprava Ministerstvoto za trud i socijalna politika Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe Svetskata zdravstvena organizacija 12 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Rezime Multiindikatorskoto klastersko istra`uvawe za sostojbata na decata i na `enite vo 2005 godina (MICS) e nacionalno istra`uvawe na doma}instva, `eni i deca. Glavni celi na istra`uvaweto se da se obezbedat najnovi informacii za sostojbata na decata i na `enite vo Republika Makedonija i da se obezbedat potrebni podatoci za sledewe na napredokot vo nasoka na ostvaruvawe na celite od deklaracijata Svet po merka na decata. Isto taka, celta na MICS e da obezbedi potrebni po- datoci za ocenuvawe na progresot napraven vo ostvaruvaweto na Mileniumskite razvojni celi povrzani so decata vo sredinata na dekadata. Rezultatite se odnesuvaat na periodot noemvri 2005 godina koga e sprovedena terenskata rabota. Obrazovanie Edinaeset procenti od decata na vozrast od 36 do 59 meseci posetuvaat predu~ili{no obra- zovanie vo ranoto detstvo. Opfatot e re~isi deset pati pogolem vo gradskite podra~ja otkolku vo ruralnite. Vo odnos na osnovnoto obrazovanie, 95 procenti od decata na vozrast za osnovno obrazovanie po- setuvale osnovno u~ili{te (vo u~ili{nata 2005 /2006 godina). Prakti~no i ne postoi razlika po- me|u stapkite na posetuvawe na u~ili{te vo odnos na ma{ki/`enski deca i gradski/selski podra~ja. Vo odnos na srednoto obrazovanie, 63 procenti od decata na sredno{kolska vozrast (od 15 do 18 godini) vo Republika Makedonija posetuvaat sred- no u~ili{te. Ima pogolem procent na devoj~iwa (68 procenti) na ovaa vozrast koi posetuvaat u~ili{te otkolku mom~iwa (59 procenti). Vo ur- banite sredini, 71 procent od decata posetuvaat u~ili{te, dodeka vo ruralnite, procentot na deca koi posetuvaat sredno u~ili{te iznesuva 56 pro- centi. Voda i sanitaren sistem Devedeset i eden procent od populacijata ima voda koja preku cevki e dovedena do ku}ata ili vo dvornoto mesto. Ovoj procent e povisok vo urbanite mesta (96 procenti) otkolku vo ruralnite sredini (84 procenti). Vo ruralnite sredini, 10 procenti od naselenieto imaat bunari so pumpa i 4 procenti imaat za{titen bunar. Devedeset i tri procenti od naselenieto koristi sanitarni sredstva za isfrlawe na izmetot. De- vedeset procenti imaat toalet koj{to e povr- zan so kanalizacionata mre`a ili so septi~ka jama. Septi~kite jami po~esto se sre}avaat vo ruralnite sredini; 53 procenti od selskoto na- selenie koristat septi~ka jama, a vo urbanite sredini, 12 procenti od naselenieto spa|aat vo ovaa kategorija. Detska pothranetost Dva procenta od decata na vozrast pod pet godini imaat nedovolna te`ina, devet procenti se prem- nogu niski za svojata vozrast (so zabaven razvoj), a dva procenta se premnogu slabi za svojata visina (iznemo{teni). Decata ~ii majki imaat sredno obrazovanie naj- malku e verojatno deka }e bidat so nedovolna te- `ina i niski vo sporedba so decata ~ii majki se pomalku obrazovani. Doewe Pribli`no 16 procenti od decata na vozrast do {est meseci ekskluzivno se dojat, nivo koe e zna~itelno ponisko od ona {to se prepora~uva. Na vozrast od 6 do 9 meseci, 18 procenti od decata dobivaat maj~ino mleko i cvrsta ili polucvrsta hrana. Na vozrast od 20 do 23 meseci, 22 procenta od decata prodol`uvaat da se dojat. Imunizacija Devedeset i sedum procenti od decata na vozrast od 18 do 29 meseci primaat BC@ vakcina do navr{uvawe na 12 meseci. Prvata doza od DPT vakcina (difterija, pertusis, tetanus) ja imaat primeno 94 procenti od decata. Procentot opa|a vo slednite dozi na DPT vakcina na 90 procenti za vtorata i 82 procenti za tretata doza. Isto taka, 95 procenti od decata primaat Polio 1 (vakcina protiv detska paraliza) na vozrast do 12 meseci, a vakciniraweto so ovaa vakcina opa|a do 81 procent na tretata doza. Osumdeset procenti od decata primaat vakcina protiv sipanici (vo forma na vakcina protiv sip- anici, rubeola, zau{ki) na vozrast do 18 meseci. [eeset procenti od decata gi primile site osum prepora~ani vakcini spored nacionalniot kalen- dar na imunizacija. Zaklu~no rezime 13Republika Makedonija Akutna respiratorna infekcija [est procenti od decata pod pet godini imale akutna infekcija na di{nite pati{ta dve nedeli pred istra`uvaweto. Site tie deca bile odneseni vo soodvetna zdravstvena ustanova. Integrirano spravuvawe so infekcii vo detstvoto Me|u decata pod petgodi{na vozrast za koi bevme informirani deka imale dijarea dve nedeli pred sproveduvaweto na istra`uvaweto, 45 procenti dobile ORT ili zgolemeni koli~ini na te~nost i hranewe kako {to predlaga programata za in- tegrirano spravuvawe so infekciite. Trieset i sedum procenti od majkite/staratelite koi{to gi konstatirale dvata opasni znaka na pnevmonija navedoa deka deteto treba itno da se odnese vo zdravstvena ustanova. Sedumdeset i ~etiri procenti od majkite ka`aa deka koristele antibiotik kaj deteto za koe se somnevale deka ima od pnevmonija vo poslednite dve nedeli. HIV/SIDA Dvaeset i dva procenta od `enite na vozrast od 15 do 49 godini imaat poznavawa za na~inite na spre~uvawe na prenesuvaweto na HIV po seksu- alen pat: {eeset i eden procent veruvaat deka odnosot samo so eden veren, neinficiran partner mo`e da go spre~i prenesuvaweto na HIV viru- sot, 60 procenti veruvaat deka so koristewe na kondom vo tekot na sekoj ~in na seksualen odnos i so apstinirawe od seks (28 procenti) mo`e da se spre~i prenesuvaweto na HIV. Ovoj procent e povisok me|u `enite so povisoko obrazovanie. Trieset i dva procenta od ` enite na vozrast od 15 do 49 godini to~no identifikuvaa tri pogre{ni koncepti na prenesuvawe na HIV infekcija – deka HIV ne mo`e da se prenese so delewe na hrana ili preku natprirodni sredstva i deka lice koe iz- gleda zdravo mo`e da bide inficirano so HIV. [eeset i dva procenta od `enite vo reproduktiv- nata vozrast gi poznavaat site tri na~ini na pre- nesuvawe HIV od majkata na deteto. ^etirieset i pet procenti od `enite znaat za mestoto kade {to mo`e da napravat test za pro- verka od SIDA. Tri procenti se testirale od koi{to 92 procenti gi dobile rezultatite. Osumdeset i ~etiri procenti od `enite poka- `uvaat diskriminatorsko odnesuvawe kon lu|eto zarazeni od HIV/SIDA. Dvaeset i ~etiri procenti od `enite imaat so- lidni poznavawa za prenesuvawe na HIV/SIDA. Procentot na poznavawe e pozitivno povrzan so nivoto na obrazovanie na `enata. Kontracepcija 14 procenti na `enite koi se vo brak ili `iveat vo zaednica za vreme na istra`uvaweto koristele kontracepciski sredstva. Najpopularen na~in e koristeweto na kondom, koj{to go koristat 5 pro- centi ma`eni `eni, a potoa sledi koristeweto na tableti i dijafragma. Predrodilna zdravstvena za{tita Re~isi site `eni vo Republika Makedonija do- bivaat nekakov vid na predrodilna za{tita i 98 procenti dobivaat predrodilna za{tita od kval- ifikuvan personal (lekar, medicinska sestra, aku{erka) Pomo{ pri poroduvawe Vo tekot na dve godini pred istra`uvaweto, 84 procenti od poroduvawata bile asistirani od lekar, ginekolog-aku{er i 14 procenti od sestra, aku{erka. Pod eden procent od poroduvawata bile izvedeni bez pomo{ pri poroduvaweto. Registrirawe vo mati~na kniga na rodeni Devedeset i ~etiri procenti od rodenite deca pod petgodi{na vozrast vo Republika Makedoni- ja se prijaveni, odnosno registrirani. Ne posto- jat bitni razliki vo prijavuvaweto na rodenite spored polot, vozrasta, gradskata/selskata ili obrazovnata kategorija. Detski trud [est procenti od decata na vozrast od 5 do 14 godini se anga`irani vo nekoja forma na detski trud. Na pomalku od eden procent od decata na vozrast od 5 do 14 godini koi se anga`irani im se pla}a. Okolu tri procenti od decata u~estvuvaat vo neplatena rabota nadvor od doma}instvata, a tri procenti od decata se anga`irani vo doma{ni biznisi. Deca siraci i uslovi za `iveewe na decata Vkupno 94 procenti od decata na vozrast od 0 do 17 godini `iveat so roditelite. Okolu 0.4 procenti od decata ne `iveat so biolo{kite roditeli, a procentot na deca ~ii{to eden ili dvajca roditeli se po~inati iznesuva okolu 2 procenti od site deca na vozrast od 0 do 17 godini. Po~est slu~aj e po~inat tatko otkolku majka. 14 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina 15Republika Makedonija Istorijat Ovoj izve{taj se temeli vrz Multiindikatorskoto klastersko istra`uvawe za sostojbata na decata i na `enite vo Republika Makedonija, sprovedeno vo 2005 godina od strana na Dr`avniot zavod za statistika. Istra`uvaweto dava va`ni infor- macii za sostojbata na decata i na `enite vo I Voved Republika Makedonija i se temeli, vo golem del, vrz potrebite za sledewe na napredokot vo nasoka na celite koi{to proizleguvaat od me|unarodnite dogovori i toa: Mileniumskata deklaracija, donesena od strana na site 191 zemja-~lenka na Obedinetite nacii vo septemvri 2000 godina i Akcioniot plan za Svet po merka na decata donesen od strana na site 189 zemji-~lenki na Tabela 1.1 Zalo`ba za akcija: Nacionalni i me|unarodni obvrski za izvestuvawe Vladite koi{to ja potpi{aa Mileniumskata deklaracija, Deklaracijata za Svet po merka na decata i Akcioniot plan, isto taka, se obvrzaa na sledewe na napredokot na op{tite i na konkretnite celi {to tie gi sodr`at: „Redovno }e gi sledime na nacionalno nivo i, onamu kade {to e soodvetno, na regionalno nivo i }e go ocenuvame napredokot kon celite na sega{niot Akcionen plan na nacionalno, regionalno i globalno nivo. Spored toa, }e gi zacvrstime na{ite kapaciteti za sobirawe, analiza i raspredelba na poda- tocite spored pol, vozrast i drugi relevantni faktori koi{to bi mo`ele da dovedat do razliki i }e gi poddr`ime istra`uvawata fokusirani na deteto. ]e ja zgolemime me|unarodnata sorabotka za poddr{ka na naporite za gradewe na statisti~ki kapaciteti i }e izgradime kapacitet vo zaednicata za monitoring i planirawe” (Svet po merka na decata, stav 60). „]e vr{ime periodi~ni revizii na progresot na nacionalno i na lokalno nivo so cel poefikasno da se koncentrirame na pre~kite i da gi zabrzame akciite.” (Deklaracija Svet po merka na decata, stav 61). Akcioniot plan (stav 61), isto taka, povikuva na posebno anga`irawe na UNICEF vo podgotvuvaweto na periodi~ni izve{tai za postignatiot progres: „Kako svetska vode~ka agencija za deca, od Detskiot fond na Obedinetite nacii, vo tesna sorabotka so vladite, soodvetnite fondovi, programi i specijaliziranite agencii vo sistemot na Obedinetite nacii i so site ostanati u~esnici, se bara da prodol`i so podgotvuvawe i raspredelba na informa- ciite za napredokot napraven vo sproveduvaweto na Deklaracijata i na Akcioniot plan.” Isto taka, Mileniumskata deklaracija (stav 31) povikuva na podgotvuvawe na periodi~en izve{taj za napredokot: „Barame od Generalnoto sobranie redovno da vr{i revizija na progresot vo sproveduvaweto na odredbite od ovaa Deklaracija i go zamoluvame Generalniot sekretar da dava periodi~ni izve{tai na razgleduvawe na Generalnoto sobranie i kako osnova za natamo{na akcija”. 16 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Specijalnata sednica za deca pri Obedinetite nacii, odr`ana vo maj 2002 godina. Ovie dve zalo`bi se gradeni vrz vetuvawata dadeni od strana na me|unarodnata zaednica na Svetskiot samit za deca odr`an vo 1990 godina. So potpi{uvaweto na ovie me|unarodni dogovori, vladite se obvrzaa na podobruvawe na uslovite na decata vo nivnite dr`avi i za sledewe na napredokot vo nasoka na postignuvawe na tie celi. Na UNICEF mu be{e dodelena ulogata da dade poddr{ka na ovaa zada~a (vidi na strana 15). Vladata na Republika Makedonija go objavi svo- jot prv izve{taj za Mileniumskite razvojni celi (MDG) vo juni 2005 godina. Izve{tajot e koncen- triran okolu osumte mileniumski razvojni celi i dvata indikatori na MDG koi{to se prilagodeni vo kontekst na nacionalniot razvoj na zemjata. Od 48 indikatori na mileniumskite razvojni celi , vo momentot ima 12 za koi{to Dr`avniot zavod za statistika ima podatoci. Multiindikatorskoto klastersko istra`uvawe za sostojbata na decata i na `enite proizvede podatoci za drugi 9 indi- katori koi prethodno ne bea dostapni vo zemjata. Vo fevruari 2005 godina Vladata donese Nacio- nalen akcionen plan za deca so koj{to se vr{i revizija na napredokot i na ~ekorite koi{to se prezemaat za podobruvawe na sostojbata na decata vo zemjata. Planot slu`i kako osnova za kreirawe politiki za pravata na decata vo slednite deset godini. Makedonskata vlada go podgotvi svojot prv iz- ve{taj za Komitetot za prava na deteto, a voedno podgotvi i izve{taj za progresot napraven okolu celite na Deklaracijata Svet po merka na decata. Multiindikatorskoto klastersko istra`uvawe za sostojbata na decata i na `enite e mnogu va`no za navremeno obezbeduvawe na podatoci za poj- dovnata to~ka vo odnos na ovie procesi. Ovoj zavr{en izve{taj gi dava rezultatite na in- dikatorite i temite opfateni vo istra`uvaweto. Celi na istra`uvaweto Istra`uvaweto MICS za sostojbata na decata i na `enite vo 2005 godina ima za cel:  Obezbeduvawe najnovi informacii za sostoj- bata na decata i na ` enite vo Republika Make- donija;  Obezbeduvawe podatoci potrebni za moni- toring na progresot vo odnos na celite od Mileniumskata deklaracija, celite na Svet po merka na decata i ostanatite me|unarodno usoglaseni celi kako osnova za idna akcija;  Pridones vo podobruvaweto na podatocite i na sistemite za monitoring vo Republika Makedonija i zacvrstuvawe na tehni~kata ek- spertiza za dizajn, sproveduvawe i analiza na vakvite sistemi. 17Republika Makedonija Dizajn na primerokot Primerokot za MICS istra`uvaweto za sostojbata na decata i na `enite vo Republika Makedonija be{e napraven za ocenuvawe na golem broj indika- tori vo vrska so sostojbata na decata i na `enite na nacionalno nivo i na nekoi indikatori na poni- ski nivoa (urbano i ruralno podra~je i za osum regioni). Isto taka, primerokot e napraven za da dade verodostojni procenki za mnogu indikatori za romskata populacija. Makedonskiot dizajn na MICS za 2005 godina koris- ti dvostepen model, kade {to geografski podra~ja se osumte regioni (Skopski region, Pelagoniski region, Vardarski region, Severoisto~en region, Jugozapaden region, Jugoisto~en region, Polo{ki region i Isto~en region) i dva sloja (urban i ruralen) vo sekoj region, vkupno 16 sloja. Napraven e model od vkupno 5250 doma}instva so 350 grupi (klasteri) i 15 doma}instva izbrani vo ramkite na sekoj klaster. II Primerok i metodologija na istra`uvaweto Primerokot ponatamu e rasloen za vklu~uvawe na poseben sloj na romskoto naselenie, podeluvaj}i go sekoj sloj na romski i neromski sloj, sozdavaj}i drugi 12 sloevi (4 od originalnite sloevi nemaa izbrani klasteri za romskiot primerok) so 70 klasteri koi se rasporedeni za romskoto naselenie od prvi~nite 350. Ramkata na primerokot e Popisot na naselenieto od 2002 godina, koristej}i podatoci za podelbata na naselenieto na `eni na vozrast od 12 do 46 godini, deca od 0 do 2 godini i romsko naselenie. Raspredelbata na klasteri za sekoj domen e napravena zemaj}i go brojot na `eni na vozrast od 12 do 46 godini od podatocite od Popisot, 2002 godina i koristej}i go koeficientot za brojot na `enite vo sekoj sloj do vkupniot broj za odreduvawe na raspredelbata na klasterite vo sekoj sloj (350*mj/∑mj, kade {to mj e brojot na `eni na vozrast od 12 do 46 godini vo slojot spored Popisot od 2002 godina, kako {to sleduva, i toa: 18 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Izbor na klasteri Izborot na klasteri e napraven so podgotovka na spisok so site klasteri vo sekoj sloj, naredeni spored vkupniot broj na `eni na vozrast od 12- 46 godini vo vremeto na Popisot, 2002 godina (koi{to bi bile na vozrast od 15 do 49 godini vo vremeto na anketata vo 2005 godina) so klaster so najgolem broj na `eni koi{to se prvi na spisokot. Od toj spisok, izbrani se prvite K klasteri kade {to K e brojot na klasterite koi{to treba da se izberat vo slojot spored izbornata tabela pogore. Izborot na klasterite so najgolem broj na `eni dovede do pristrasnost vo celokupniot izbran primerok, osobeno kaj klasterite koi{to sodr`ea doma}instva so pogolem od prose~niot broj na ~lenovi vo semejstvoto. Bidej}i doma}instvata so najgolem broj na ~lenovi poka`uvaat tendencija da bidat od posiroma{nite zaednici, pristrasnosta verojatno }e producira rezultati koi{to se ne{to polo{i od realnata slika za naselenieto. Po revizijata na rezultatite, sepak, celokupnata tendencija/pristrasnost ne e golema, no mo`e da varira vo razni regioni. Izbor na doma}instva vo ramkite na klasterite Natalitetot vo Republika Makedonija e nizok i doma}instvata so dete pod 5-godi{na vozrast se pod 20 procenti od doma}instvata na nacionalno nivo. Bidej}i za nivoata bi bil potreben mnogu golem primerok za obezbeduvawe dovolno golem primerok za ocenki na deca na vozrast pod 5 go- dini, primerokot na doma}instvata so deca nad 5-godi{na vozrast be{e precenet. Izborot na doma}instvata e napraven po pat na sortirawe na spisokot na doma}instva vo sekoj klaster vo dve grupi: Doma}instva so deca na vozrast pod 5 godini i onie bez deca na vozrast pod 5 godini. Od ovie dve grupi, 12 doma}instva treba{e da se izberat od prvata grupa i 3 doma}instva od vtorata grupa. Informaciite vo vrska so identifikacijata na doma}instvata so deca na vozrast pod 5 godini se temelat vrz podatocite od Popisot, 2002 godina, za deca na vozrast od 0,1 i 2 godini vo vremeto na Popisot (1 noemvri 2002 godina) i se a`urirani so informaciite za doma}instvata koi{to prijavile rodeni vo 2003 i 2004 godina spored va`e~kite podatoci za prijavuvawe za 2003, odnosno 2004 godina. Izborot na 12 doma}instva e napraven koristej}i slu~aen izbor vo ramkite na prvata grupa (TNC4). Vo ramkite na vtorata grupa, doma}instvata se naredeni spored toa dali doma}instvoto ima soodvetna `ena ili ne (soodvetnosta na `enite e definirana kako `eni na vozrast od 12 do 46 godini, spored podatocite od Popisot) doma}instvata so soodvetni `eni se na spisokot pred onie bez soodvetni `eni. Izborot na tri doma}instva vo vtorata grupa povtorno e napraven slu~ajno. Potrebno e posebno pondirawe na podatocite za sekoe doma}instvo vo zavisnost od urbaniot ili ruralniot sloj vo 8-te regioni kako i dali primerokot na klaster e od romskite potprimeroci ili ne i dali pripa|a na grupata doma}instva so deca na vozrast pod 5 godini ili vo grupata na doma}instva bez deca na vozrast pod 5 godini. Isto taka, podatocite za ~lenovite na doma}instvoto i podatocite od pra{alnikot za `enite ponatamu se ponderirani za da se prilagodat na sklonostite i pristrasnostite vo raspredelbata po starosna grupa i po pol za da odgovaraat na raspredelbata od Popisot. Region Tabela HH7 Urbana/ ruralna Vkupno obraz. Vkupno `eni 12-46 @eni Romki Vkupno klasteri Klasteri Romi Klasteri od ne-Romi Skopski 1 1 1435 113833 6627 75 31 44 1 2 400 37555 426 25 1 24 Pelagoniski 2 1 593 40204 1987 26 9 17 2 2 478 17239 28 12 0 12 Vardarski 3 1 293 24752 425 16 1 15 3 2 202 9096 158 6 2 4 Jugoisto~en (Kumanovo) 4 1 246 27219 1383 18 6 12 4 2 374 17391 24 12 0 12 Jugozapaden (Ohrid) 5 1 278 27273 751 18 4 14 5 2 438 31472 99 21 1 20 Jugoisto~en (Strumica) 6 1 267 19655 98 14 0 14 6 2 353 24291 58 16 0 16 Polo{ki (Tetovo) 7 1 267 25404 1267 17 4 13 7 2 590 60613 137 40 1 39 Isto~en ([tip) 8 1 472 34709 1877 23 9 14 8 2 419 16804 100 11 1 10 Vkupno 7105 527510 15445 350 70 280 19Republika Makedonija Pra{alnici Vo anketata se koristeni tri grupi pra{alnici i toa: 1) Pra{alnik za doma}instvo za pribirawe na informacii za site de jure ~lenovi na do- ma}instvoto (obi~no za ~lenovite koi{to `i- veat vo doma}instvoto), za doma}instvoto i za `iveli{teto; 2) Pra{alnik za `eni koj{to se odnesuva za site `eni na vozrast od 15 do 49 godini i 3) Pra{alnik za deca na vozrast pod 5 godini koj{to se primenuva za majki ili starateli na site deca na vozrast pod 5 godini koi{to `iveat vo doma}instvoto. Pra{alnicite gi sodr`at slednite elementi i toa: Pra{alnikot za doma}instvo gi sodr`i slednite elementi:  Spisok na doma}instvoto  Obrazovanie  Voda i sanitaren sistem  Karakteristiki na doma}instvoto  Detski trud  Detska disciplina  Posebni potrebi Pra{alnikot za poedine~ni `eni se primenuva za site `eni na vozrast od 15 do 49 godini koi{to `iveat vo doma}instvata i gi sodr`i slednite elementi:  Smrtnost na decata  Zdravje na majkata i na novorodenoto  Brak/zaednica  Kontracepcija  Stavovi kon semejnoto nasilstvo  Seksualno odnesuvawe  HIV/SIDA Pra{alnikot za deca na vozrast pod pet godi- ni se primenuva za majki ili starateli na deca pod petgodi{na vozrast1 koi{to `iveat vo doma}instvata. Normalno, pra{alnikot se pri- menuva za majki so deca pod 5-godi{na vozrast; vo slu~aite koga majkata ne e na spisokot vo doma}instvoto, se otkriva primarniot staratel na deteto i se razgovara so nego. Pra{alnicite gi sodr`at slednite elementi:  Prijavuvawe na novorodenite i predu~ili{no obrazovanie  Razvoj na deteto  Doewe  Nega za vreme na bolest  Imunizacija  Antropometrija Pra{alnicite se temelat vrz modelot na pra- {alnik MICS32. Od angliskata verzija na modelot MICS3, pra{alnicite se prevedeni na makedonski i na albanski jazik i prethodno testirani vo osum op{tini vo gradski i selski podra~ja vo periodot 13 -14 oktomvri 2005 godina. Vrz osnova na re- zultatite od prethodnata proba, napraveni se izmeni vo tekstot i vo prevodot na pra{alnikot. Primeroci od pra{alnicite se dadeni vo Aneksot \. Obuka i terenska rabota Obukata za terenska rabota se sprovede za 15 dena vo 5 grada i toa vo: Kumanovo, Tetovo, Skopje, [tip i Ohrid (po 3 dena vo sekoe mesto) vo periodot od 17 do 31 oktomvri 2005 godina. Obukata vklu~uva{e predavawa za tehnikite na vodewe razgovor (intervju) i za sodr`inata na pra{alnicite, kako i razgovori pome|u licata {to se na obuka za da steknat praksa vo postavuvaweto na pra{awata. Kon krajot na obukata, licata {to se obu~uvaa pominaa 2 dena prakti~no vr{ej}i intervjua vo 8 op{tini vo ramkite na Skopskiot region. Podatocite bea sobrani od 20 tima, sekoj sostaven od 4 lica koi{to vodea intervju, eden kontrolor i supervizor. Terenskata rabota zapo~na na 4 noemvri i zavr{i na 30 noemvri 2005 godina. Obrabotka na podatocite Podatocite se vnesuvani koristej}i go softverot CSP. Podatocite se vneseni na 20 kompjuteri od strana na 20 operatori za vnes na podatoci i 4 kontrolori. Za obezbeduvawe na kontrola na kva- litetot, site pra{alnici se dvojno vnesuvani i napraveni se interni kontroli na doslednosta. Procedurite i standardnite programi razrabote- ni spored globalniot proekt MICS3 i prilagodeni za pra{alnicite vo Republika Makedonija se koris- teni nasekade. Obrabotkata na podatocite zapo~na istovremeno so pribiraweto na podatocite na 10 noemvri 2005 godina i zavr{i na 15 dekemvri 2005 godina. Podatocite bea analizirani koristej}i ja softverskata programa na statisti~kiot paket za op{testveni nauki, (SPSS) verzija 14, a za taa cel be{e razrabotena modelska sintaksa i tabulacioni planovi od strana na UNICEF. 20 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina 21Republika Makedonija III Primerok i karakteristiki na doma}instvata i ispitanicite prose~nata golemina na doma}instvata {to izne- suva 5.6 ~lenovi po doma}instvo {to e soodvetno na podatocite od Popisot od 2002 godina (5.5). Vo tabelata HH.2 i na sl. HH.1 e prika`ana raspredelba na ~lenovite na doma}instvata po pol i pettogodi{ni starosni grupi. Ovaa raspredelba e re~isi ednakva za ma{kiot i za `enskiot pol. Poradi niskiot natalitet, ima mal broj na deca vo grupata od 0 do 4 godini. Najgolem broj na lica e identifikuvan vo grupata od 15 do 19 godini. Brojot vo sekoja starosna grupa, potoa, postojano opa|a sè do vozrasnata grupa od 30 do 34 godini so blago zgolemuvawe vo grupata od 35 do 39-godi{na vozrast. Po 40-godi{nata vozrast, naselenieto po~nuva poleka da se namaluva sè do vozrasta od 55 godini koga ima pogolemo opa|awe. Odnosot pome|u ma{kiot i `enskiot pol poka`uva izvesni varirawa vo prvite 50 godini od `ivotot, a potoa brojot na `enite definitivno go nadminuva brojot na ma`ite. Dvaeset i {est procenti od naselenieto go so~inuva grupata na deca na vozrast od 0 do 17 godini. Brojot na ma{kite deca e ne{to pogolem vo odnos na `enskite deca (27 sprema 25 procenti). Ve{ta~ki golemiot broj na naselenie na krajot od krivata e rezultat na faktot {to site lu|e nad 70-godi{na vozrast se smetaat kako edna grupa. Vo tabelata HH.3 se dadeni osnovnite informa- cii za doma}instvata i toa: polot na nositelot na doma}instvoto, regionot, urbanata/ruralnata sostojba, brojot na ~lenovite vo doma}instvoto i etni~kata3 pripadnost na nositelot na doma}in- stvoto. Tie osnovni karakteristiki, isto taka, se koristeni vo slednite tabeli na ovoj izve{taj. Vrednostite vo tabelite gi prika`uvaat nabqudu- vawata na glavnite kategorii {to se predmet na analizi vo izve{tajot. Opfat na primerokot Prvi~no bea izbrani 5250 doma}instva za primerokot. Za vreme na terenskata rabota brojot na doma}instvata {to bea identifikuvani se zgolemi na 5379 poradi faktot {to vo nekoi slu~ai bea najdeni pove}e od edno doma}instvo vo edno `iveali{te. Vo vakvite slu~ai se sledea nasokite od MICS3, a vo slu~aite kade {to bea najdeni dve doma}instva vo edno `iveali{te, i dvete doma}instva bea vklu~eni vo anketata. Od vkupno 5379 identifikuvani doma}instva, 5287 bea najdeni vo stanovite. Od niv, 4701 bea uspe{no intrvjuirani dobivaj}i odgovor od doma}instvoto so stapka od 89 procenti. Vo intervjuiranite doma}instva bea identifikuvani 7539 `eni (na vozrast od 15 do 49 godini). Od niv, 7397 bea uspe{no intrvjuirani dobivaj}i stapka na odgovor na pra{alnikot od 98 procenti. Isto taka, 4578 deca pod petgodi{na vozrast se navedeni vo pra{alnikot za doma}instva. Od niv, kompletno se popolneti pra{alnici za 4548 deca, a stapka na odgovoreni pra{alnici iznesuva 99 procenti. Vkupnite stapki na odgovor od 87 i 88 procenti se presmetani za intervjuata na `eni, odnosno intervjuata na deca na vozrast pod 5 godini (Tabela HH.1). Stapkite na dobieni odgovori bea sli~ni niz regionite i mestata. Karakteristiki na doma}instvata Raspredelbata na anketiranoto naselenie po vozrast i po pol e dadena vo tabelata HH.2. Raspredelbata, isto taka, e iskoristena za kreirawe na piramida na naselenieto na sl. HH.1. Vo 4701 uspe{no intervjuirani doma}instva, identifikuvani se 26 423 ~lenovi na doma}in- stvata. Od niv, 13 249 se ma`i, a 13 174 `eni. Tie brojki poka`uvaat deka so anketata e proceneta 22 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Ponderiranite i neponderiranite brojki za doma- }instvata se ednakvi, bidej}i probnite ponderi bea normalizirani (vidi Aneks B). Tabelata go poka`uva i brojot na doma}instvata kade {to e identifikuvano najmalku edno dete na vozrast pod 18 godini, najmalku edno dete pod 5 godini i najmalku edna soodvetna `ena na vozrast od 15 do 49 godini. Okolu 61 procent od doma}instvata se gradski, a 39 procenti se selski doma}instva. Skopskiot region e najgolem od osumte regioni so 26 procenti na doma}instva, dodeka, pak, Isto~niot region e sleden po golemina so 14 procenti. Spored etni~kata pripadnost na nositelot na doma}instvoto, 65 procenti se Makedonci, 25 procenti se Albanci i okolu 3 procenti se Romi. Pove}eto doma}instva imaat pome|u 2 i 7 ~lenovi. Dvaeset procenti od doma}instvata imaat barem po edno dete na vozrast pod pet godini i 97 procenti najmalku eden ~len od ` enski pol na vozrast od 15 do 49 godini. Se zabele`uva deka ponderiranite i neponderiranite broevi na slu~ai vo golema merka variraat za nekoi karakteristiki, kako na pr. brojot na ~lenovi vo doma}instvata i etni~kata pripadnost na nositelot na doma}instvoto. Ova e taka poradi pregolemiot broj zemeni primeroci na doma}instva so deca na vozrast pod 5 godini i na romski doma}instva i istata situacija treba da se o~ekuva i kaj modelot na slo`eniot primerok koj{to se koristi vo ova istra`uvawe. Poradi kompleksnata priroda na dizajnot na primerokot, i pokraj ponderiraweto na podatocite mo`e da ima nekoi karakteristiki za koi distribucijata na primerokot spored odredeni karakteristiki ne se sovpa|a so distribucijata na istite karakteristiki od Popisot. Karakteristiki na ispitanicite Podatocite vo Tabelite HH.4 i HH.5 davaat infor- macii za osnovnite karakteristiki na anketirani- te `enski lica na vozrast od 15 do 49 godini i na decata pod 5-godi{na vozrast. I vo dvete tabeli, vkupniot broj na ponderirani i neponderirani nabquduvawa e ednakov bidej}i primerokot od ponderi e normaliziran (stabiliziran). Isto taka, za obezbeduvawe na korisni informacii vo odnos na osnovnite karakteristiki na `enite i decata, tabelite se nameneti da go poka`at brojot na nabquduvawa na sekoja kategorija. Tie kategorii se koristeni vo slednite tabeli na ovoj izve{taj. Tabelata HH.4 gi dava osnovnite karakteristiki na anketiranite lica od `enski pol na vozrast od 15 do 49 godini. Tabelata sodr`i informacii za raspredelbata na `enite spored regioni, urbana-ruralna sredina, vozrast,bra~na sostojba, maj~instvo, obrazovanie4, indeks na bogatstvoto5 i etni~ka pripadnost. @enite na vozrast od 15 do 49 godini go so~inuvaat najgolemiot procent od primerokot - okolu 15 procenti. Ovoj procent postojano opa|a niz starosnite grupi od 45 do 49 godini kade {to iznesuva 13 procenti. Pribli`no 58 procenti od anketiranite `eni vo periodot na anketata se vo brak, a 59 procenti imaat ra|ano. Pogolemiot broj `eni imaat najmalku sredno obrazovanie, a samo ~etiri procenti nemaat nikakvo obrazovanie. Spored etni~kata pripadnost na glavata na doma}instvoto, 65 procenti se Makedonci, 25 procenti se Albanci i okolu 3 procenti se Romi. @enite od romskata etni~ka grupa pretstavuvaat 3 procenti od ispitanicite. Nekoi osnovni karakteristiki na decata pod 5- godi{na vozrast se dadeni vo tabelata HH.5. Tie vklu~uvaat podelba na decata spored nekolku elementi: pol, region i mesto na ` iveewe, vozrast po meseci, obrazovanie na majkata ili na staratelot, blagosostojba i etni~ka pripadnost. Pedeset i tri procenti od decata se od ma{ki pol, a ~etirieset i sedum se od `enski pol. Podelbata po vozrast na decata pod pet godini e dobro izbalansirana. Pribli`no 7 procenti od majkite na decata pod pet-godi{na vozrast nemaat obrazovanie, a pogolemiot broj od majkite (55 procenti) imaat osnovno obrazovanie. Zabele`uvame deka za de- cata ~ii{to majki ne `iveele vo doma}instvoto, e zemeno predvid obrazovanieto na staratelot na deteto. Spored etni~kata pripadnost na glavata na doma}instvoto, procentot na decata pod 5 godini e pogolem vo albanskata grupa (okolu 46 procenti) otkolku kaj makedonskata grupa (38 procenti). Ova se razlikuva od distribucijata na decata spored etni~kata pripadnost utvrdena vo Popisot kade {to vo vozrasnata grupa pod 5 godini 6 procenti od vkupnoto naselenie se Makedonci, a 2 procenti se Albanci. Vakvata razlika mo`e da bide rezultat na slo`eniot dizajn na primerokot i potencijalnata pristrasnost koja be{e prethodno opi{ana. Grafikon NN.1: Raspredelbata na doma}in- stvata spored vozrast i pol, Republika Make- donija, 2005 Procent  @eni  Ma`i 23Republika Makedonija IV Smrtnost kaj decata Edna od celite na Mileniumskite razvojni celi i na Svet po merka na decata e da se namali smrt- nosta kaj doen~iwata i kaj decata pod petgodi{na vozrast. MDG osobeno povikuvaat na namaluvawe na smrtnosta kaj decata na vozrast pod pet godini za dve tretini vo periodot od 1990 do 2015 godina. Sledeweto na napredokot vo odnos na postignuvaweto na ovaa cel e va`no, no celta e te{ka. Mereweto na smrtnosta kaj decata mo`e da izgleda lesno, no obidite so koristewe direktni pra{awa, kako na primer, ,,Dali nekoj od ova doma}instvo po~inal vo minatata godina” davaat neto~ni rezultati. Koristeweto direktni izvori za smrtnosta kaj decata od istoriite na ra|awata e gubewe vreme, poskapo e i bara pogolemo vnimanie vo obukata i nadzorot. Od druga strana, razvienite indirektni metodi za merewe na detskata smrtnosta davaat cvrsti ocenki koi{to mo`e da se sporedat so ocenkite dobieni od drugi izvori. Indirektnite metodi gi namaluvaat opasnostite od nepametewe, neto~ni ili pogre{no protolkuvani definicii i slaba tehnika na vodewe intervju. Stapkata na smrtnost na doen~iwata e vero- jatnosta za smrt pred prviot rodenden. Stapkata na smrtnost na dete na vozrast pod pet godini e verojatnosta od umirawe pred pettiot rodenden. Vo istra`uvaweto MICS vo Republika Makedonija, stapkata na smrtnost na doen~iwata i na decata pod pet godini se presmetuva vrz baza na indirektnata tehnika na presmetuvawe, poznata kako Brasov metod (Obedineti nacii, 1983, 1990a, 1990b). Za primena na tehnikata, ` enite se klasificirani vo 5-godi{ni vozrasni grupi od prvoto ra|awe (TSFB), imeno 0-4, 5-9, 10-14, 15-19 i 20-24 godini, a prose~niot broj na rodeni deca i soodnosot na umreni me|u ovie deca se presmetani za sekoja grupa na `eni. Soodnosite na umreni, presmetani za sekoja grupa, se mnogu tesno povrzani so rizicite na smrtnost. Tehnikata gi pretvora soodnosite na umreni vo konvencionalni rizici na smrtnost preku upotreba na nekolku pretpostavki koi se odnesuvaat na dol`inata na izlo`enost na rizikot od umirawe me|u decata rodeni vo sekoja grupa na `eni, na distribucijata na prekumernata smrtnost kaj decata i na nivoto i modelot na plodnost kaj populacijata. Simulaciite na model na podatoci poka`uvaat deka soodnosite na umreni spored TSFB grupite na `eni mo`at da bidat pretvoreni vo verojatnosti na umirawe so upotreba na modelirani odnosi, imeno 2qo (verojatnost za umirawe pred vozrast od 2 godini), za soodnosot na umirawe me|u deca na ` eni vo TSFB grupata od 0 do 4 godini, stapkite na smrtnost pod 5 godini za TSFB grupite od 5 do 9, 10-14 i 15-19 godini, i 15qo (verojatnost za umirawe pred vozrast od 15 godini) za TSFB grupata od 20 do 24 godini. Tehnikata, isto taka, vremenski gi locira ovie proceni, povtorno preku koristewe na nekolku pretpostavki. Ova e neophodno zatoa {to decata na `enite ~ie prvo ra|awe bilo odamna, bile izlo`eni na rizik od smrtnost podolg period i poradi toa nivnoto pre`ivuvawe na smrtnosta se odnesuva na podale~no vreme nanazad, sporedeno so ona na decata rodeni od `eni ~ie prvo ra|awe bilo neodamna. Posledniot ~ekor vo presmetkite e pretvoraweto na procenetite rizici na smrtnost vo sporedlivi verojatnosti za umirawe za sekoe procenuvawe proizlezeno od razli~ni TSFB grupi na `eni. Za ovaa cel se koristi takanare~enite Koal-Demeni model na `ivotni tabeli. Toa se mortalitetni tablici rasporedeni na razli~ni nivoa na smrtnost koi gi prika`uvaat tipi~nite modeli na smrtnost na naselenieto, kategorizirani vo 4 familii - severen, ju`en, isto~en i zapaden 24 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina model. Koristej}i gi tipi~nite odnosi me|u 2q0, 5q0 i 15q0 i stapkata na smrtnost kaj doen~iwata vo ovoj model na `ivotni tabeli, prvi~nite proceni na smrtnosta se pretvoreni vo stapki na smrtnost kaj doen~iwata, dodeka 2q0, 5q0 i 15q0 se pretvoreni vo proceni na 5q0 (so toa {to TSFB vozrasnite grupi 5-9, 10-14 i 15-19 produciraat proceni za stapkite na smrtnost na deca na vorast pod 5 godini vo po~etnata etapa na presmetkata). So izrazuvawe na rizicite na smrtnost vo razli~ni vremenski momenti so istiot indikator, postoi mo`nost da se poka`at trendovite vo smrtnosta vo tekot na poslednite 15-20 godini. Za presmetkite vo ovoj izve{taj kako najpogoden be{e izbran isto~niot model na mortalitetni tablici, baziran na prethodnite podatoci za vozrasnata slika na smrtnosta vo Republika Makedonija. Iako relativno mali, anketnite presmetki davaat povisoki stapki na smrtnost kaj doen~iwata i vo vozrasnata grupa pod pet godini otkolku oficijalnite statistiki. Spored podatocite na Institutot za za{tita na majki i deca, stapkata na smrtnost kaj doen~iwata vo 2005 iznesuva 12,8 na 1000 `ivorodeni i stapkata na smrtnost vo vozrasnata grupa pod 5 godini iznesuva 14,4 na 1000 ` ivorodeni. Ovaa razlika mo`e da e rezultat na dizajnot na primerokot, no, isto taka, mo`e da odrazuva odreden ponizok opfat vo zdravstvenite statistiki. Sepak, fokusot vo upotrebata na ovie podatoci ne treba da bide vrz apsolutnoto nivo na smrtnost, tuku vrz razlikite me|u grupite na naselenie kade {to se zabele`ani su{testveni razliki. Podatocite vo Tabelata SM.1 dava ocenki za detskata smrtnost spored razni karakteristiki, a tabelata SM.2 dava osnovni podatoci od presmetuvaweto na vkupnite stapki na smrtnost na nacionalno nivo. Stapkata na smrtnost kaj doen~iwata se procenuva na 16 na iljada, a verojatnosta za stapkata na smrtnost na deca pod pet godini (U5MR) e okolu 17 na iljada. Ovie proceni se bazirani na informaciite pribrani od `eni koi prvpat rodile pred 0-4 godini, i se odnesuvaat na sredinata na 2003 godina. Postoi izvesna razlika pome|u verojatnostite za smrtnost pred pettata godina od `ivotot pome|u urbanata i ruralnata sredina , 10 sprema 26 na iljada. Isto taka, postojat zna~itelni razliki vo smrtnosta vo odnos na nivoata na obrazovanie i bogatstvoto. Razlikite vo stapkite na smrtnost kaj doen~iwata, spored karakteristikite, isto taka se prika`ani na grafikonot CM.1. Grafikon CM.1 Stapki na smrtnost kaj deca pod pet godini spored karakteristikite, Republika Makedonija, 2005 Oblast Grad Selo Obrazovanie na majkata Osnovno Blagosostojba Najsiroma{ni 60 % prosek za Repub- lika Makedonija Smrtnost kaj deca pod 5 godini Vitalna statistikaU5MR (TSFB Verzija) Sl ik a n a s mr tn os t k aj de ca po d 5 go di ni Grafikonot CM.2 prika`uva serija na ocenki od anketite za U5MR vrz baza na odgovorite na `enite od razni starosni grupi i se odnesuva na razni vremenski periodi, na toj na~in poka`uvaj}i ja ocenetata tendencija na U5MR vrz baza na anketata. Procenite na MICS poka`uvaat opa|awe na smrtnosta vo tekot na poslednite 15 godini. Tendencijata prika`ana so rezultatite od anketata e vo soglasnost so rezultatite od vitalnite podatoci na prijavuvawe/registracija i e pozitivna. Grafikon CM.2: Tendencija na stapkite na smrt- nost kaj deca pod 5 godini U5MR, Republika Makedonija 25Republika Makedonija V Ishrana Sostojba so ishranata Sostojbata so hraneweto na decata e odraz na celokupnoto nivno zdravje. Koga na decata im se dostapni adekvatni prehranbeni namirnici, tie ne se izlo`eni na povtorliva bolest i dobro se neguvani, go dostignuvaat svojot mo`en rast i se smeta deka se dobro hraneti. Pogre{nata ishrana e pri~ina za pove}e od po- lovina od smrtnite slu~ai na site deca vo sve- tot. Nedovolno ishranetite deca najverojatno }e umrat poradi hranata vo detstvoto, a onie koi{to }e pre`iveat, postojano se bolni i slabo napre- duvaat. Tri ~etvrtini od decata koi{to umiraat od pri~ini povrzani so neishranetost bile samo slabo neishraneti – bez da poka`at nadvore{en znak za svojata ranlivost. Konkretnata cel na Mileniumskite razvojni celi vo periodot 1990 – 2015 godina e za polovina da se namali brojot na lu|eto koi stradaat od glad. Celta na deklaraci- jata Svet po merka na decata e da se namali op{tata rasprostranetost na neishranetosta na decata pod petgodi{na vozrast najmalku za edna tretina (od 2000 do 2010 godina), so posebno vnimanie na decata na vozrast pod 2 godini. Namaluvaweto na op{tata rasprostranetost na neishranetosta }e ja pomogne celta za namaluvawe na smrtnosta kaj decata. Kaj dobro nahranetoto naselenie postoi refe- rentna podelba na visinata i te`inata kaj de- cata na vozrast pod pet godini. Nedovolno nahranetata populacija mo`e da se proceni so sporeduvawe na decata so referentnata po- pulacija. Referentnata populacija, koristena vo ovoj izve{taj, e referentnosta na Svetskata zdrastvena organizacija/CDC/NHCHC, koja{to be{e prepora~ana za koristewe od strana na UNICEF i Svetskata zdrastvena organizacija vo periodot na sproveduvaweto na istra`uvaweto. Sekoj od trite indikatori na sostojbata so hraneweto mo`e da se izrazi so standardni edinici na devijacija (n-bodovi) od srednata vrednost na referentnata populacija. Te`inata spored vozrasta e merka kako za akutna taka i za hroni~no nedovolna nahranetost. Te`i- nata na decata spored vozrasta koja e pove}e od dve standardni devijacii pod srednata vrednost na referentnata populacija se smeta za malku ili umereno nedovolna te`ina, dodeka te`inata na decata koja e pove}e od tri standardni devijacii pod srednata vrednost na referentnata populacija se klasira kako krajno nedovolna te`ina. Viso~inata spored vozrasta e merka za linearen rast. Decata ~ija viso~ina za vozrasta e pove}e od dve standardni devijacii pod srednata vrednost na referentnata populacija se smetaat za niski za svojata vozrast ili so nerazvien rast. Onie ~ija{to viso~ina za vozrasta e pove}e od tri pati od standardnata devijacija pod srednata vrednost se klasiraat kako deca so krajno nerazvien rast. Nerazvieniot rast e odraz na hroni~na neishranetost kako rezultat na neuspehot na primawe adekvatna hrana vo podolg vremenski period i na ~esta ili hroni~na bolest. Kone~no, decata ~ija te`ina za viso~inata e po- ve}e od dve standardni devijacii pod srednata vrednost na referentnata populacija se klasiraat kako malku ili zna~itelno iscrpeni, dodeka onie koi pa|aat pove}e od tri standardni devijacii pod srednata vrednost na referentnata populacija se krajno iscrpeni. Iscrpenosta, obi~no e rezultat na neodamne{en nedostig na hrana. Indikatorot mo`e da poka`e zna~ajni sezonski pomestuvawa povrzani so promenite vo postoeweto na hrana ili so za~estenosta na bolest. 26 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Vo MICS, te`inata i viso~inata kaj site deca na vozrast pod 5 godini bea izmereni koristej}i antrometri~ka oprema koja{to be{e prepora~ana od strana na UNICEF (UNICEF, 2006). Naodite vo ovoj del se temelat vrz rezultatite od ovie merewa. Vo Tabelata NU.1 e prika`an procentot na deca klasirani vo sekoja od ovie kategorii, bazirani vrz antropometri~kite merewa napraveni za vreme na terenskata rabota. Isto taka, tabelata sodr`i i procent na deca koi se so prekumerna te`ina, kade {to se zemeni predvid onie deca ~ija{to te`ina vo odnos na viso~inata e pogolema od dvete standardni devijacii nad srednata vrednost na referentnata populacija. Vo tabelata NU.1 decata ~ija{to te`ina i vi- so~ina ne e izmerena (pribli`no kaj 7 procenti od decata) i decata so merewa nadvor od razumniot opseg ne se zemeni predvid. Isto taka, i mal broj na deca so nepoznati datumi na ra|awe ne e zemen predvid. Okolu 2 procenta od decata pod 5-godi{na vozrast vo Republika Makedonija se nezna~itelno so nedovolna te`ina, a pomalku od polovina procent se klasiraat kako deca so krajno nedovolna te`ina (Tabela NU.1). Devet procenti od decata se so nerazvien rast ili premnogu niski za nivnata vozrast, a dva procenta se iscrpeni (polugladni) ili premnogu slabi za svojata viso~ina. Grafikon NU.1: Procent na deca pod 5-godi{na vozrast Pr oc en t Vozrast (vo meseci) Nedovolna te`ina Premnogu niski za nivna vozrast Slabi i Severoisto~niot region poverojatno se poniski od ostanatite deca. Decata ~ii{to majki imaat sredno obrazovanie najmalku e verojatno deka }e bidat so nedovolna te`ina i niski vo sporedba so decata ~ii{to majki se bez obrazovanie. Romskite deca se verojatno dvapati poniski i so nedovolna te`ina otkolku makedonskite i albanskite deca. Modelot na vozrast poka`uva deka pogolem pro- cent od decata na vozrast od 6 do 11 meseci se nedovolno nahraneti spored site tri indeksi vo odnos na decata koi{to se pomladi i postari (sl. NU.1). Ovoj model e o~ekuvan i se odnesuva na vozrasta na koja mnogu deca prestanuvaat da bi- dat doeni i se izlo`eni na kontaminacija so voda, hrana i od `ivotnata sredina. Nad deset procenti od decata se so pregolema te`ina i poverojatno e deka decata vo urbanite mesta i decata na pobogatite doma}instva se so pogolema te`ina. Doewe Doeweto vo prvite nekolku godini od `ivotot gi {titi decata od infekcija, pretstavuva idealen izvor na hranlivi materii i e ekonomi~no i sig- urno. Sepak, mnogu majki prestanuvaat so doewe premnogu rano i ~estopati ima pritisoci da prem- inat na detska formula {to pridonesuva za nedo- volen rast i nenahranetost i e nebezbedno ako ne e dostapna ~ista voda. Celite od Svet po merka na decata naveduvaat deka decata treba ekskluz- ivno da se dojat 6 meseci i ponatamu da se dojat so bezbedno, soodvetno i adekvatno dohranuvawe do 2 godini i pove}e. Svetskata zdrastvena organizacija i UNICEF gi davaat slednite preporaki i toa:  Ekskluzivno doewe vo prvite {est meseci;  Prodol`uvawe na doeweto dve godini i pove- }e;  Bezbedno, soodvetno i adekvato dohranuvawe po~nuvaj}i od 6 meseci;  Za~estenost na dohranuvaweto: 2 pati na den za doen~iwa na vozrast od 6 do 8 meseci; 3 pati na den za doen~iwa od 9 do 11 meseci. Isto taka, se prepora~uva doeweto da zapo~ne vo rok od eden ~as po poroduvaweto. Indikatorite na prepora~anata praksa na hranewe se slednite:  Ekskluzivno doewe (< 6 meseci i < 4 meseci);  Navremeno dohranuvawe (6-9 meseci);  Prodol`uvawe so doeweto (< 12-15 meseci i < 20-23 meseci);  Navremeno zapo~nuvawe so doeweto ( 1 ~as po poroduvaweto);  Za~estenost na dohranuvaweto (6-11 meseci);  Soodvetno hraneti bebiwa (0-11 meseci). Nema razlika pome|u procentot na deca od ma{ki i od `enski pol koi{to se ne{to pod te`inata. Poverojatno mom~iwata izgledaat poniski od devoj~iwata, dodeka, pak, devoj~iwata izgleda poverojatno se poslabi od mom~iwata. Decata vo Jugozapadniot region poverojatno se so nedovolna te`ina, a decata vo Jugoisto~niot 27Republika Makedonija Grafikon NU.2 Procent na majki koi{to zapo~nale so doewe za eden ~as po ili eden den po poroduvaweto, Republika Makedonija Pe rc en t Vo tekot na prviot den Eden ~as po poroduvaweto Sk op sk i Pe la go ni sk i Va rd ar sk i Se ve ro is to k Ju go za pa d Ju go is to k Po lo { ki Is to k Gr ad Se lo pr os ek za Re pu bl ik a M ak ed on ij a Tabelata NU.2 go dava soodnosot na ` enite koi{to zapo~nale so doewe na nivnite bebiwa vo ramkite na eden ~as po porodvaweto i na `enite koi{tio zapo~nale so doewe vo ramkite na eden den po po- roduvaweto (koja gi vklu~uva onie {to zapo~nale eden ~as po poroduvaweto). Vo ramkite na 2 godini pred anketata MICS, 81 procent od `enite na vozrast od 15 do 49 godini zapo~nale so doewe 1 den po poroduvaweto. Dvaeset i sedum procenti zapo~nale so doewe eden ~as po poroduvaweto. @enite na selo po~esto zapo~nuvaat so doewe vo prviot ~as po poroduvaweto (30 procenti) od `enite vo urbanite podra~ja (24 procenti). Stepenot na obrazovanie na `enite negativno e povrzan so verojatnosta za zapo~nuvawe so doewe vo prviot ~as, no pozitivno povrzan so zapo~nuvawe na doeweto vo prviot den. Procentot na `eni koi{to dojat vo prviot ~as po poroduvaweto se namaluva so zgolemuvawe na obrazovanieto od 33 procenti me|u onie `eni bez obrazovanie do 28 procenti me|u ` enite so osnovno obrazovanie i do 23 procenti me|u `enite so sredno obrazovanie. Vo tabelata NU.3 sostojbata so doeweto se teme- li vrz izve{taite od majkite/staratelite za kon- sumiraweto hrana i te~nosti na decata 24 ~asa pred intervjuto. Ekskluzivno doewe se odnesuva na doen~iwa koi dobivaat samo maj~ino mleko (i eventualno vitamini, dodatoci od minerali ili lek). Tabelata poka`uva ekskluzivno doewe na bebiwa vo prvite {est meseci od `ivotot (posebno od 0 do 3 meseci i od 0 do 5 meseci), kako i dohranuvawe na decata od 6 do 9 meseci i natamo{no doewe na decata na vozrast od 12 do 15 meseci i od 20 do 23 meseci. Pribli`no 16 procenti od decata na vozrast od {est meseci se ekskluzivno doeni, nivo koe{to e zna~itelno ponisko od ona {to se prepora~uva. Povisok procent na decata od urbanite mesta isklu~ivo ili celosno se hranat so doewe (20 procenti) nasproti 10 procenti od decata na selo. Poverojatno e deka posiroma{nite deca }e bidat doeni otkolku decata od najbogatite doma}instva (10 procenti nasproti 2 procenti). Dvaeset i eden procent od albanskite deca isklu~ivo se 28 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina hranat so doewe, vo odnos na samo 3 procenti na romskite deca. Na vozrast od 6 do 9 meseci, 18 procenti od de- cata dobivaat maj~ino mleko i cvrsta ili po- lucvrsta hrana. Na vozrast od 12 do 15 meseci, 45 procenti od decata sè u{te se hranat so doewe i od 20 do 23 meseci, 22 procenti sè u{te se dojat. Poverojatno e deka devoj~iwata se hranat samo so doewe otkolku mom~iwata, dodeka pak mom~iwata imaat povisoko nivo od devoj~iwata za navremeno dohranuvawe. Prodol`uvaweto so doewe na vozrast od 20 do 23 meseci e po~esto vo urbanite podra~ja/mes- ta (26 procenti) otkolku vo ruralnite mesta (17 procenti) iako razlikata e mala na vozrast od 12 do 25 meseci. Procentot na deca koi{to se hranat so doewe od 12 do 15 meseci varira spored obrazovanieto na majkata, a voedno ima i bitni razliki koga deteto e na vozrast od 20 do 23 meseci. Vo poslednata starosna grupa, decata na majki bez obrazovanie imaat zna~itelno visoka stapka na doewe (48 procenti) otkolku decata ~ii{to majki imaat sredno obrazovanie (8 procenti). Vo istata starosna grupa ima golem disparitet vo stapkata na doewe me|u decata od romskata i od makedonskata etni~ka grupa. Ovoj procent e bitno povisok me|u romskite deca (53 procenti) vo odnos na makedonskite deca (12 procenti). Grafikonot NU.3 poka`uva detalen model na sos- tojbata na hranewe so doewe po vozrast na deteto, vo meseci. Duri i vo najranata vozrast, pogolemiot del od decata primaat te~nosti ili hrana pokraj maj~inoto mleko. Okolu 40 procenti od bebiwata na vozrast od 0 do 1 mesec isklu~ivo se hranat so doewe i ovoj soodnos brzo opa|a sè dodeka nè se dobli`i na nula do ~etvrtiot mesec (vidi Tabela NU.3). Soodvetnoto hranewe na bebiwata pod 12 mese- ci e dadeno vo Tabela NU.4. Se koristat razni kriteriumi na soodvetno hranewe vo zavisnost od vozrasta na deteto. Za bebiwa od 0 do 5 meseci, za soodvetno hranewe se smeta isklu~ivo doeweto. Bebiwata od 6 do 8 meseci se smetaat deka se soodvetno hraneti dokolku se hranat so maj~ino mleko plus se dohranuvaat najmalku 2 pati na den, dodeka, pak, bebiwata od 9 do 11 meseci se smetaat za soodvetno hraneti ako se dojat i ako jadat dopolnitelna hrana najmalku tri pati, odnosno tri obroka na den. Sedumnaeset procenti od bebiwata na vozrast od 6 do 11 meseci se hranat so maj~ino mleko i se dohranuvaat barem so minimalno prepora~aniot broj na obroci na den. Koristeweto na maj~inoto mleko i dohranuvaweto e mnogu pozastapeno me|u bebiwata od ma{ki pol (18 procenti) otkolku me|u ` enskite bebiwa (15 meseci). Decata na selo poverojatno e deka se soodvetno hraneti otkolku vo gradot. Bebiwata ~ii{to majki imaat zavr{eno sredno obrazovanie pomalku e verojatno deka se soodvetno hraneti (8 procenti) vo sporedba so onie ~ii{to majki imaat osnovno obrazovanie (23 procenti). Dvaeset i devet procenti od bebiwata od najsiroma{nite sredini i samo 7 procenti od najbogatite se soodvetno hraneti. Petnaeset procenti od makedonskite bebiwa i 38 procenti od romskite se hranat so maj~ino mleko i se dohranuvaat barem minimalno so prepora~aniot broj na obroci na den, a toj procent kaj albanskite bebiwa e samo 9. [esnaeset procenti od site doen~iwa (od 0 do 11 meseci) soodvetno se hranat: Rezultatite ne poka`uvaat realna razlika me|u polovite nitu pak me|u decata od gradot nasproti decata od ruralnite podra~ja, no poka`uvaat pad za okolu 20 procenti kaj decata ~ii majki se bez obrazovanie, vo grupata na majki so osnovno obrazovanie ovoj procent iznesuva pomalku od 10 procenti kaj decata od majki so zavr{eno sredno obrazovanie. Novoroden~iwa so niska rodilna te`ina Te`inata pri ra|aweto e dobar indikator ne samo za zdravjeto na majkata i sostojbata so hranewe- to, tuku i {ansa za novorodenoto da pre`ivee, za rast, zdravje i psiholo{ki razvoj. Niskata rodilna te`ina na bebeto (pod 2.500 gr.) nosi seriozni rizici po zdravjeto na decata. Bebiwata koi{to se nedovolno nahraneti vo utrobata na majkata se soo~uvaat so zgolemen rizik da umrat vo tekot na nivnite prvi meseci ili godini. Onie koi{to }e pre`iveat imaat naru{ena imunolo{ka funkcija i zgolemen rizik da se razboluvaat; verojatno tie }e ostanat slabo nahraneti so namalena ja~ina na muskulaturata vo tekot na nivniot `ivot i }e stradaat od pogolemi napadi na dijabetis i Pr oc en t Vozrast (po meseci) Prestanala da doi Maj~ino mleko i dohranuvawe Maj~ino mleko i drugo mleko/formula Maj~ino mleko i drugi te~nosti Maj~ino mleko i obi~na voda Ekskluzivno maj~ino mleko Grafikon NU.3 Modeli na hranewe na bebiwa spored vozrasta: Procentualna podelba na decata na vozrast pod 3 godini, spored model na hranewe po starosna grupa, Republika Makedonija, 2005 29Republika Makedonija srceva bolest podocna vo ` ivotot. Decata koi{to se ra|aat so pomala te`ina, isto taka, imaat i ponizok IQ i prepoznatliva invalidnost {to vlijae vrz rezultatite vo u~ili{teto i nivnata rabotna sposobnost kako vozrasni lu|e. Vo svetot vo razvoj, nedovolnata te`ina na bebeto prvenstveno proizleguva od lo{ata zdravstvena sostojba na majkata i lo{ata ishrana. Najgolemo vlijanie imaat tri faktori i toa: lo{ata ishrana na majkata pred za~nuvaweto, slabiot rast i lo{ata gradba (najmnogu kako posledica na nedovolnata nahranetost za vreme na nejzinoto detstvo) i lo{oto hranewe za vreme na bremenosta. Nesoodvetnoto dobivawe vo te`ina za vreme na bremenosta e osobeno va`no bidej}i ima golemo u~estvo vo delot na zaostanuvaweto na rastot na fetusot. Sepak, bolestite kako {to se dijarea i malarija, koi se ~esti vo mnogu zemji vo razvoj, mo`at bitno da go vlo{at rastot na fetusot ako majkata se inficira za vreme na bremenosta. Vo industrijaliziraniot svet, pu{eweto cigari za vreme na bremenosta e vode~ka pri~ina za ra|awe na bebiwa so mala te`ina. Vo razvieniot svet i vo zemjite vo razvoj, mladite koi se poroduvaat koga nivnite tela sè u{te se nedorazvieni, rizikuvaat da nosat bebiwa so nedovolna te`ina. Eden od najgolemite predizvici na merewe vo slu~aj na poroduvawe na bebe so nedovolna te`ina e faktot {to pove}e od polovina od novorodenite vo svetot vo razvoj ne se merat. Vo minatoto, najgolem broj proceni za poroduvawe na bebiwa so nedovolna te`ina vo zemjite vo razvoj se temelat vrz podatocite sobrani od zdrastvenite ustanovi. Me|utoa, tie proceni se pristrasni za najgolemiot del na zemji vo razvoj bidej}i najgolem del od novorodenite ne se poroduvaat vo bolnici, a onie {to se poroduvaat vo bolnica se reprezent samo za izbran primer od site ra|awa. Bidej}i mnogu bebiwa ne se merat pri porodu- vaweto, a onie koi se izmereni mo`e da bidat pristrasen primer za site poroduvawa, te`inite na bebiwata pri ra|aweto obi~no ne mo`at da se koristat za ocenuvawe na za~estenosta na malata te`ina na bebiwata pri poroduvaweto na site deca. Ottuka, procentot na rodeni deca so te`ina pod 2500 grama se ocenuva so dve pra{awa vo pra{alnikot: Procenata na majkata za goleminata na deteto pri poroduvaweto (t.e. mnogu malo, pomalo od prose~nata, pogolemo od prose~nata, mnogu golemo) i prisetuvaweto na majkata za te`inata na deteto ili te`inata koja e zapi{ana na zdrastveniot karton, dokolku deteto bilo izmereno po poroduvaweto6. Vkupno devedeset i tri procenti od rodenite deca se izmereni po poroduvaweto i pribli`no 6 procenti od bebiwata se ocenuvaat deka te`at pod 2.500 grama pri poroduvaweto (tabela NU.8). Op{tata rasprostranetost na niska te`ina pri ra|aweto na deteto ne varira mnogu vo urbanite i vo ruralnite podra~ja ili spored obrazovanieto na majkata. Grafikon NU.5 Procent na bebiwa so te`ina pod 2500 grama pri poroduvaweto po regioni, Republika Makedonija, 2005 Pr oc en t Sk op sk i Pe la go ni sk i Va rd ar sk i Se ver oi st ok Se ver oz ap ad Se vo ro is to k Po lo {k i Is to k pr os ek za Re pu bl ik a Ma ke do ni ja Region 30 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina 31Republika Makedonija VI Zdravje na deteto Imunizacija Cel 4 na Mileniumskite razvojni celi (MDG) e namaluvawe na smrtnosta na deteto za dve tretini vo periodot od 1990 do 2015 godina. Imunizacijata ima klu~en udel za ovaa cel. Imunizacijata ima spaseno `ivoti na milioni deca vo trite dekadi od zapo~nuvaweto na Pro{irenata programa za imunizacija (EPI) vo 1974 godina. Vo celiot svet sè u{te ima 27 milioni deca koi bile propu{teni od rutinska imunizacija i kako posledica na toa, bolestite koi{to se spre~uvaat so vakcina predizvikuvaat smrt kaj nad 2 miliona deca na vozrast pod pet godini, sekoja godina. Celta na Svet po merka na decata e da obezbedi celosna imunizacija na decata na vozrast pod edna godina kaj 90 procenti na nacionalno nivo, so najmalku 80 procentna pokrienost na sekoja oblast ili ekvivalentna administrativna edinica. Spored nasokite na UNICEF i Svetskata zdrav- stvena organizacija, edno dete vo Republika Makedonija treba da prima BC@ (BCG) vakcina za za{tita protiv tubelkuloza, tri dozi na DPT za spre~uvawe na difterija, pertusis i tetanus, tri dozi na polio vakcina (protiv detska paraliza) i vakcina protiv sipanici, site vo ramkite na prvite nekolku meseci od `ivotot (na 13 meseci vakcina protiv sipanici). Od majkite bea pobarani kartonite za imunizacija na decata pod petgodi{na vozrast. Anketarite gi prepi{aa informaciite za vakcinacija od kartonite vo pra{alnikot MICS3. Vkupno, za 75 procenti od decata, majkata ili staratelot bea vo mo`nost da poka`at zdravstveni kni{ki, 14 procenti izjavija deka imale zdravstvena kni{ka no ne bile vo mo`nost da ja poka`at, a 11 procenti izjavile deka nemale zdravstvena kni{ka za deteto. Ako deteto nema zdrastvena kni{ka, ili majkata ne e vo mo`nost da ja poka`e, be{e pobarano od majkata da se priseti dali ili ne deteto ima primeno vakcini, a za vakcinaite DPT i polio, kolku pati ima primeno vakcina. Procentot na deca na vozrast od 18 do 29 meseci koi{to gi primile site vakcini e prika`an vo tabelata CH.1. Imenitelot na tabelata se sostoi od deca na vozrast od 18 do 29 meseci, taka {to se zemeni predvid samo deca koi{to se dovolno vozrasni za da bidat celosno vakcinirani. Vo gorniot panel, broitelot gi sodr`i site deca koi bile vakcinirani vo koe bilo vreme pred anketata spored kartonot za imunizacija ili iskazot na majkata. Vo dolniot panel, vklu~eni se samo onie koi{to bile vakcinirani na vozrast pred 12 meseci (na 18 meseci protiv sipanici). Za decata bez kartoni za vakcinacija, soodnosot na vakcinaciite na vozrast pred 12 meseci se smeta deka e ednakov kako i za decata so kartoni za vakcinacija (karton na imuniziraniot). Pribli`no devedeset i sedum procenti od deca- ta na vozrast od 18 do 29 meseci primaat BC@ vakcina na vozrast do 12 meseci i prvata doza od DPT (difterija, pertusis, tetanus) e dadena kaj 94 procenti od decata. Procentot opa|a so slednite dozi na DPT vakcinata na 90 procenti za vtora- ta doza i 82 procenti za tretata doza (Grafikon CH.1). Isto taka, 95 procenti od decata primile vakcina Polio 1 na vozrast do 12 meseci i vak- ciniraweto so ovaa vakcina se namaluva na 81 procent do tretata doza. Pokrienosta so vakci- na protiv sipanici do 18 meseci e 80 procenti. Procentot na deca koi gi primile site osum prepora~ani vakcini na vozrast do 12 meseci (na 18 meseci vakcina protiv sipanici) iznesuva 60 procenti. 32 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Brojkite za toa dali deteto nekoga{ primilo BCG, DPT1, Polio 1, i Sipanici izgleda se sovpa|aat so oficijalnata statistika, me|utoa brojkite za DPT3 i Polio 3 poka`uvaat opa|awe. Ako se anal- iziraat podatocite vo tabelata SN.1, ova opa|awe e pogolemo vo slu~aite kade {to za vakcinaciite se izjasnuvale majkite, a ne za spored zdravstven- ite kni{ki. Verojatno samo del od majkite ne se se}avaat na brojot na DPT i Polio vakcinacii, iako se se}avaat deka deteto primilo barem edna vakcina. Ova e otkrieno vo drugi istra`uvawa pri {to izjavite na majkite se sporeduvani direktno so kartonite za vakcinacija od zdravstveniot cen- tar. No, isto taka, e verojatno deka postoi izvesno opa|awe vo stapkite na vakcinacii od DPT1 na DPT3 i od Polio 1 na Polio 3 kaj odredeni grupi na populacijata. Toa mo`e da bide slu~aj, na prim- er, za deca ~ii majki se pomalku obrazovani ili za romskite deca (vidi SN.2). Grafikon CH.1: Procent na deca na vozrast od 18 do 29 meseci koi primile prepora~ani vakcini na vozrast od 12 meseci, Republika Makedonija, 20057 Podatocite vo Tabelata CH.2 poka`uvaat stapki na pokrienost so vakcinacija me|u decata na vozrast od 18 do 29 meseci spored istorijatot na karakteristikite. Brojkite poka`uvaat deca koi primile vakcini vo koe bilo vreme sè do denot na anketata i se temelat vrz informaciite od kartonite za vakcinacija i od iskazite na majkite/staratelite. Procentot na deca koi vo periodot na anketata se vakcinirani protiv bolesti vo detstvoto iznesuva 76 procenti. Ma{kite i `enskite deca se vakcinirani re~isi so ista stapka. Gradskite deca verojatno pove}e se vakcinirani (80 procenti) otkolku decata od selo (70 procenti). Pokrienosta so vakcinacija e povisoka kaj deca ~ii majki imaat zavr{eno sredno obrazovanie i kaj onie od najsiroma{nite sredini. Albanskite deca (65 procenti) i romskite deca (66 procenti) se pomalku vakcinirani vo sporedba so makedonskite deca (88 procenti). Oralen tretman za rehidracija Dijareata e vtorata vode~ka pri~ina za smrtnost me|u decata na vozrast pod pet godini niz celiot svet. Pogolemiot del od smrtnite slu~ai od dija- rea kaj decata se posledica na dehidracija poradi gubewe na golemi koli~ini na voda i elektroliti od teloto i poradi te~na stolica. Re{avaweto na dijareata – preku oralna rehidracija so sol (ORL) ili so prepora~ana doma{na te~nost – mo`e da spre~i mnogu od tie smrtni slu~ai. Spre~uvaweto na dijareata i na nedovolnata nahranetost po pat na zgolemuvawe na vnesot na te~nosti i prodol`uvawe so hranewe na deteto, isto taka, se va`ni strategii za sovladuvawe na dijareata. Celite se: 1) da se namali smrtnosta za polovina kako posledica na dijarea me|u decata pod petgodi{na vozrast do 2010 godina vo odnos na 2000 godina (Svet po merka na decata); i 2) da se namali stapkata na smrtnost za dve tretini me|u decata pod petgodi{na vozrast do 2015 godina vo odnos na 1990 godina (Mileniumski razvojni celi). Isto taka, Svet po merka na decata povikuva na namaluvawe na indeksite na dijarea za 25 procenti. Indikatorite se slednive:  Op{ta pojava na dijarea  Terapija so rehidracija  Doma{en tretman na dijarea  (ORT ili pove}e te~nosti) i prodol`uvawe so hraneweto Grafikon CH.2: Procent na deca na vozrast od 18 do 29 momentno vakcinirani od detski bolesti, Republika Makedonija, 2005 Oblast Grad Selo Obrazovanie na majkata Bez obrazovanie Osnovno Sredno + Blagosostojba Najsiroma{ni Vtori Sredni ^etvrti Najbogati Etni~ka pripadnost Makedonski Albanci Romi Drugi prosek za Republika Makedonija Procent mali sipanici site iskaz na majkata zdravstvena kni{ka 33Republika Makedonija Vo istra`uvaweto MICS, majkite (ili staratelite) bea zapra{ani dali nivnoto dete imalo dijarea dve nedeli pred anketiraweto. Dokolku odovorot be{e DA, majkata be{e zapra{ana serija pra{awa za toa {to deteto treba da pie i jade vo tekot na dijareata i dali tie se dovolni vo sporedba so ona {to deteto vooobi~aeno go jade ili pie. Vo Tabelata CH.4 e prika`an i procentot na de- cata koi{to primaat razni vidovi prepora~ani te~nosti vo tekot na dijareata. Bidej}i majkite mo`ea da nabrojat nekolku vida na te~nosti, pro- centot ne dostigna 100. Okolu 24 procenti prim- ile te~nost preku oralna terapija za rehidrac- ija, a 63 procenti dobile doma{ni prepora~ani te~nosti. Osumdeset i eden procent od decata na vozrast od 0 do 59 meseci so dijarea primile oralna terapija na rehidracija. Poverojatno e deka decata od gradskite sredini dobile oralna tera- pija (85 procenti) od onie vo ruralnite sredini (76 procenti). Osumdeset i {est procenti od de- cata ~ii{to majki se so zavr{eno sredno obra- zovanie primile oralna terapija vo odnos na se- dumdeset i dva procenta od decata ~ii{to majki nemaat nikakvo obrazovanie. Stapkata na oralna terapija na rehidracija me|u makedonskite deca e (87 procenti). Stapkata na oralna terapija na re- hidracija me|u albanskite deca, romskite deca i ostnatite etni~ki grupi e pribli`no ista (okolu 74 - 77 procenti). ^etirinaeset procenti od decata na vozrast pod pet godini so dijarea piele te~nost pove}e od obi~no, a 84 procenti piele ista koli~ina ili pomala (Tabela CH.5). Pedeset i pet procenti jadele ne{to pomalku, jadele isto ili pove}e (hraneweto prodol`ilo), a ~etirieset i dva pro- centa jadele mnogu pomalku ili re~isi voop{to ne jadele. Verojatno devoj~iwata jadat ne{to poma- lku, ednakvo ili pove}e (66 procenti) od ma{kite deca (40 procenti). Indikatorot za doma{no lekuvawe na dijareata se definira kako deca so dijarea koi{to piele pove}e i prodol`ile da jadat (isto, pove}e ili ne{to pomalku). Ova gi sledi preporakite na Svet- skata zdravstvena organizacija i UNICEF deka decata treba da pijat pove}e od voobi~aeno i da Grafikon CH.3 Procent na deca na vozrast 0-59 meseci koi dobile oralna terapija na rehidracija, Republika Makedonija Gr ad Se lo Be z o br az ov an ie Os no vn o ob ra zo va ni e Sr ed no ob ra zo va ni e+ Ma ke do ne s Al ba ne c Ro m Dr ug i pr os ek za Re pu bl ik a Ma ke do ni ja Pr oc en t 34 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina prodol`at da jadat dodeka se lekuvaat od dijarea. Vkupno 6 procenti od decata primaat zgolemena koli~ina na te~nosti i prodol`uvaat da jadat do- deka se lekuvaat od dijarea. Postojat bitni raz- liki vo doma{noto lekuvawe na dijareata spored istoriskite karakteristiki. Pri kombinirawe na podatocite od Tabela CH.5 so onie od Tabela CH.4 za oralna terapija na re- hidracija, o~igledno e deka 45 procenti od de- cata ili dobile oralna terpija ili vnesot na te~nosti bil zgolemen, a vo isto vreme, hranewe- to prodol`ilo kako {to se prepora~uva. Kaj de- cata od ruralnite sredini, najverojatno tri pati pomalku e sledeno prepora~anoto lekuvawe (23 procenti) otkolku kaj decata od urbanite sredini (61 procent). Postoi va`na povrzanost na nivoto na obrazovanie na decata so socioekonomskata sostojba na doma}instvata. Dvaeset i dva pro- centa od decata ~ii{to majki imaat osnovno obra- zovanie primile oralna terapija na rehidracija ili pove}e te~nosti i prodol`ile da se hranat vo sporedba so 78 procenti ~ii{to majki imaat sredno obrazovanie. Grafikon CH.4 Procent na deca na vozrast 0- 59 meseci so dijarea koi primile ORT ili zgolemile primawe na te~nosti, i prodol`ile so ishrana Republika Makedonija, 2005 za pnevmonija pretstavuva klu~na intervencija. Celta na rezolucijata Svet po merka na decata e da se namali smrtnosta za edna tretina kako pos- ledica na akutnite infekcii na respiratornite pati{ta. Decata kaj koi{to postoi somnevawe za pnevmon- ija se onie kaj koi{to bolesta e prosledena so za- brzano i te{ko di{ewe i ~ii{to simptomi NE se poradi problem vo gradite i zatnat nos. Indika- tori za vakvata sostojba se:  Somnevawe za postoewe na pnevmonija  Barawe zdravstvena za{tita poradi somnevawe za postoewe pnvmonija  Antibiotska terapija poradi somnevawe za postoewe pnevmonija  Poznavawe na opasnite znaci na pnevmonija Vo Tabelata CH.6 e prika`ano op{toto somneva- we za postoewe na pnevmonija koga e pobarana zdravstvena za{tita nadvor od domot, vo usta- nova za zdravstveno lekuvawe. Kaj {est procenti od decata na vozrast od 0 do 59 meseci postojat indicii deka imale simptomi na pnevmonija dve nedeli pred anketata. Od tie deca, 93 procenti bile odnesni na soodveten lekar, 29 procenti vo dr`avna zdravstvena ustanova, a 12 procenti vo privatna klinika. Ne postoi razlika me|u regionite, urbani/ruralni i bogati sredini vo odnos na decata odneseni na lekar. Zabele`ani se mali razliki me|u decata ~ii{to majki imaat zavr{eno sredno obrazovanie. Najverojatno tie deca bile odneseni vo privatna klinika namesto vo dr`avna bolnica (39 vo odnos na 23 procenti). Pomalku verojatno e deka romskite deca bile odneseni kaj nekoj lekar (92 procenti). Vo Tabelata CH.7 se poka`uva primawe na anti- biotici za lekuvawe na somnitelna pnevmonija kaj deca pod 5-godi{na vozrast spored polot, vozrasta, mestoto na ` iveewe i socioekonomskite faktori. Vo Republika Makedonija, 74 procenti od decata na vozrast pod 5 godini kaj koi{to postoi somnevawe za postoewe na pnevmonija, dve nedeli pred anketata primale antibiotska terapija. Tabelata, voedno, poka`uva deka procentot na deca pod petgodi{na vozrast so somnevawe za postoewe na pnevmonija i koi{to primile antibiotici varira me|u obrazovnite grupi i e povisok me|u onie ~ii{to majki imaat zavr{eno najmalku sredno obrazovanie. Ovoj procent, isto taka, e povisok kaj ma{kite deca otkolku kaj devoj~iwata i me|u decata koi{to pripa|aat na romskata etni~ka grupa. Pra{awata povrzani so poznavaweto na opasnite simptomi na pnevmonija se prika`ani vo Tabela CH.7A. Jasno e deka poznavaweto na opasnite simptomi od strana na majkite e va`aen faktor vo Oblast Grad Selo Obrazovanie na majkata Bez obrazovanie Osnovno Sredno+ Etni~ka pripadnost Makedonci Albanci Romi Drugi prosek za Republika Makedonija Procent Barawe na stru~na pomo{ i antibiotska terapija za pnevmonija Pnevmonijata ili vospaluvaweto na belite drobovi e glavna pri~ina za smrtnost na decata i koristeweto na antibiotici kaj decata pod 5- godi{na vozrast kaj koi{to postoi somnevawe 35Republika Makedonija baraweto zdravstvena za{tita. Vkupno 37 procen- ti od `enite gi poznavaat dvata opasni simptomi na pnevmonija – zabrzano di{ewe i te{ko di{ewe. Naj~estiot odgovor daden od 91 procent od ma- jkite e deka bi go odnele svoeto dete vo zdrastve- na ustanova vedna{ dokolku toa dobie groznica. Pedeset i pet procenti rekoa deka dokolku deteto e pobolno }e gi natera da go odnesat vo zdravstve- na ambulanta, a 54 procenti go spomenaa te{koto di{ewe, 43 procenti od majkite navedoa zabrzano di{ewe i 37 procenti krvava stolica kako pri~ina za itno nosewe na deteto na lekar. Najmalku spom- enati simptomi bea slaboto piewe voda (26 pro- centi) i nemo`nosta za piewe voda ili cicawe (25 procenti). Majkite od ruralnite sredini i onie so zavr{eno osnovno obrazovanie verojatno bi spomenale dva simptoma za barawe lekarska za{tita vo odnos na ostanatite majki. Koristewe na cvrsti goriva Pove}e od 3 milijardi lu|e vo svetot koristat cvrsti goriva (biomasa i jaglen) za svoite os- novni energetski potrebi kako i za gotvewe i za greewe. Gotveweto i greeweto na cvrsti goriva sozdava visoki koncentracii na ~ad vnatre vo domot, slo`ena me{avina na zagaduva~i koi{to mu {tetat na zdravjeto. Glavniot problem na ko- risteweto cvrsti goriva e proizvodot od nece- losnoto sogoruvawe kako i SO poliaromati~ni jaglenovodorod, YO2 i drugi toksi~ni elementi. So koristeweto na cvrsti goriva se zgolemu- vaat rizicite od akutna respiratorna bolest, hroni~na opstruktivna bolest na belite drobovi, kancer i eventualno tuberkuloza, mala te`ina na novorodenoto, katarakti i astma. Primaren in- dikator e brojot na naselenieto koe{to koristi cvrsti goriva kako primaren izvor na energija vo doma}instvata za gotvewe. Informaciite za tipot na gorivo {to se koristi za gotvewe se drug ponder na socioekonomskata sostojba na doma}instvoto. Tabelata CH.8 po- ka`uva deka 36 procenti od doma}instvata koristat cvrsto gorivo za gotvewe (primarno drvo). Okolu 61 procent koristat elektri~na energija. Doma}instvata vo urbanite sredini vo pogolema merka koristat elektri~na energija za gotvewe. Koristeweto na drva e pogolemo vo posiroma{nite doma}instva (78 procenti) i doma}instvata kade {to glavata na semejstvoto e bez obrazovanie (63 procenti). Postoi bitna razlika vo koristeweto elektri~na energija za gotvewe me|u pobogatite i posiroma{nite doma}instva (89 nasproti 21 procent). Koristeweto samo na cvrsto gorivo e slaba za- mena za zagaduvaweto na vozduot vo prostorijata, bidej}i koncentraciite na zagaduva~ite se raz- likuvaat koga isto gorivo se gori vo poinakvi pe~ki ili ogni{ta. Koristeweto na zatvoreni pe~ki go namaluva zagaduvaweto na vnatre{nosta na prostorot, a otvorenite pe~ki ili ogni{ta bez oxaci ili so poklopci poka`uva deka ne postoi za{tita od {tetnite efekti na cvrstite goriva. Tipot na pe~ka {to koristi cvrsto gorivo e prika`an vo Tabela CH.9. Od doma}instvata koi{to koristat cvrsti goriva, osumdeset i sedum procenti koristat zatvorena pe~ka so oxak, a samo 13 procenti koristat otvorena pe~ka ili ogni{te bez oxak ili poklopec. Ne postojat razliki me|u regionite, urbana/ruralna sredina i vo odnos na indeksot na bogatstvo. 36 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina 37Republika Makedonija VII @ivotna sredina Voda i sanitaren sistem Sigurnata i zdrava voda za piewe e osnovna potreba za dobro zdravje. Nebezbednata voda mo`e da bide va`en nositel na bolesti kako, na primer, trahoma, kolera i tifus. Vodata za piewe, isto taka, mo`e da bide zagadena so hemiski, fizi~ki i radiolo{ki zagaduva~i so {tetni posledici po ~ovekovoto zdravje. Pokraj nejzinata povrzanost so bolesta, pristapot do voda za piewe mo`e da bide osobeno va`en za `enite i decata, osobeno vo ruralnite sredini, koi{to primarno se odgov- orni za nosewe voda, ~estopati i od oddale~eni mesta. Celta na MDG e vo periodot od 1990 do 2015 godina da se namali za polovina brojot na nase- lenieto bez postojan pristap do bezbedna voda za piewe i osnoven sanitaren jazol. Rezolucijata Svet po merka na decata povikuva na namaluvawe na brojot na doma}instvata bez pristap do higien- ski sanitarni jazli i dostapna i zdrava voda za piewe najmalku za edna tretina. Spisokot na indikatori koi{to {to se koristat vo istra`uvaweto MICS e sledniot: Voda  Koristewe podobreni izvori na voda za piewe  Koristewe soodveten metod na podgotovka na vodata  Potrebno vreme da se stasa do izvorot na vodata za piewe  Lice koe{to nosi voda za piewe Sanitaren sistem  Koristewe na podobren sanitaren sistem  Sanitarno deponirawe na detskiot izmet Podelbata, odnosno raspredelbata na naseleni- eto spored izvorot na voda za piewe e prika`ana vo Tabela EN.1 i na Grafikon EN.1. Naseleni- eto koe{to koristi podobreni izvori na voda za piewe e ona koe{to koristi nekoj od slednite vi- dovi na snabduvawe so voda i toa: voda od pumpi (vo domot, dvorot ili vo mestoto), od javna ~e{ma, bunar/dupnatina, za{titen bunar, za{titen izvor i so sobirawe na do`dovnica. Vodata vo {i{iwa se smeta kako podobren izvor na voda samo ako doma}instvoto koristi podobren izvor na voda za drugi nameni kako, na primer, za miewe na racete i za gotvewe. Grafikon EN.1: Procentualna raspredelba na naselenieto spored izvor na voda za piewe, Republika Makedonija, 2005 Pimpa vo dvor Javna ^e{ma Dupnatina so cevka/dupka Za{titen bunar Za{titen izvor Drugo Voda od pumpa 38 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Devedeset i eden procent od naselenieto koristi voda od pumpi i toa vo domot ili vo dvorot. Vakviot pristap do voda e povisok vo urbanite mesta (96 procenti) otkolku vo selata (84 procenti). Vo selata, deset procenti od naselenieto ima bunar/ dupnatina so pumpa, a tri procenti ima za{titen bunar. Izvorot na voda za piewe varira po regioni (Tabela EN.1). Vo Skopskiot region, 95 procenti od naselenieto koristi voda za piewe koja{to se ispumpuva vo nivniot dom ili vo nivnoto dvorno mesto. Za razlika od nego, samo okolu 73 procenti od naselenieto {to `ivee vo Jugoisto~niot re- gion koristi voda od pumpi. Postojat razliki vo odnos na pristapot do snab- duvaweto so voda preku pumpawe vo domot ili vo dvornoto mesto me|u najbogatite i najsiroma{nite doma}instva (100 sprema 74 procenti) i vo odnos na obrazovanieto na nositelot na doma}instvoto – 96 procenti vo doma}instvata kade {to glavata na semejstvoto ima sredno ili povisoko obra- zovanie i 85 procenti vo doma}instvata kade {to nositelot na semejstvoto e bez obrazovanie. Pro~istuvawe na vodata vo ku}ite e prika`ano vo Tabela EN.2. Doma}instvata bea zapra{ani za na~inite na pro~istuvawe na vodata vo domot za da ja napravat vodata pobezbedna za piewe – vriewe, dodavawe hlor, koristewe filter za voda i ko- ristewe na solarna dezinfekcija – ova se na~ini koi se smetaat za soodvetno pro~istuvawe na vo- data za piewe. Tabelata go poka`uva procentot na ~lenovi od doma}instvata {to koristat soodvet- ni metodi na pro~istuvawe na vodata. Edinaeset procenti od doma}instvta koristat soodveten metod na pro~istuvawe na vodata. Osumdeset i sedum procenti od ~lenovite na doma}instvata ne koristat metod na pro~istuvawe na vodata. Najzastapen metod e vrieweto na voda- ta. Doma}instvata koi{to koristat izvori na voda vo selata poverojatno primenuvaat soodveten me- tod na pro~istuvawe na vodata otkolku onie vo gradovite (14 procenti vo odnos na 11 procenti). Najsiroma{nite doma}instva poverojatno kori- stat metod na pro~istuvawe na vodata otkolku najbogatite. Vremeto potrebno za dobivwe voda e prika`ano vo Tabela EN.3 i liceto koe obi~no nosi voda vo Tabela EN.4. Se zabele`uva deka tie rezultati se odnesuvaat na patot od domot do izvorot na voda za piewe. Informaciite za toa kolku pati se odi po voda na den ne gi sobravme. Podatocite vo Tabelata EN.3 poka`uvaat deka za 96 procenti od doma}instvata izvorot na vodata za piewe e vo doma{nite prostorii. Za 0.3 pro- centi od doma}instvata 30 minuti se potrebni za da stasaat do izvorot na voda i da ja donesat vodata, a na 0.5 procenti od doma}instvata im e potreben pove}e od 1 ~as za taa cel. Isklu~uvaj}i gi doma}instvata koi{to imaat voda vo prostori- ite na domot, prose~noto vreme za doa|awe do izvorot na voda za piewe iznesuva 19 minuti. Za tie doma}instva bez voda vo prostoriite na do- mot, vremeto potro{eno vo gradovite za sobirawe voda e podolgo od ona vo ruralnite sredini. Podatocite vo Tabelata EN.4 poka`uvaat deka vo pove}eto doma}instva vozrasna `ena e obi~no li- ceto koe{to nosi voda (63 procenti) koga izvorot na vodata za piewe ne e vo prostoriite na domot. Vozrasnite ma`i nosat voda vo 33 procenti od slu~aite, dodeka pak nitu edno dete, nitu `ensko nitu ma{ko, ne nosi voda na vozrast pod 15 godi- ni. Nesoodvetnoto deponirawe na ~ovekoviot izmet i nesoodvetnata li~na higiena e pri~ina za mnogu bolesti, vklu~uvaj}i i dijarea ili detska paral- iza. Podobrenite sanitarni jazli za deponirawe na fekaliite podrazbiraat: kazan~e so klozetska {olja povrzani preku cevovod so kanalizacionata mre`a, septi~kka jama ili klozet, podobrena ven- tilaciona jama za klozet so plo~a i kombiniran toalet. Devedeset i tri procenti od naselenieto vo Re- publika Makedonija `ivee vo doma}instva so sanitarni jazli za deponirawe na fekaliite - 97 procenti vo gradskite sredini i 88 procenti vo selskite sredini (Tabela EN.5). Devedeset pro- centi imaat toalet so voda povrzan so kanaliza- cionata mre`a ili so septi~ka jama. Septi~kite jami se mnogu po~esti vo selskite sredini; 55 procenti od naselenieto na selo koristi septi~ki jami, a vo gradovite 12 procenti od naselenieto spa|a vo taa kategorija. Vo gradskite sredini pod 1 procent koristi nu`nik so dupka, doseka, pak, brojot na naselenieto na selo iznesuva okolu 2 procenta. Pokrienost na naselenieto so toalet so voda povrzan so kanalizacionata mre`a e ponizok vo Polo{kiot region (23 procenti) kade {to ima na- jgolem broj na toaleti povrzani so septi~ka jama (72 procenti). Postoi disparitet vo koristeweto na toalet so voda povrzan za kanalizacionata mre`a me|u semejnite doma}instva od albanskata etni~ka grupa (samo 34 procenti go koristat ovoj vid na sanitarija) i makedonskoto i romskoto naselenie (75 i 80 procenti). Bezbedno deponirawe na fekaliite na deteto e koga deteto koristi toalet ili isfrla stolica vo toalet ili vo klozet/nu`nik. Deponiraweto na fekaliite kaj decata na vozrast od 0 do 2 godi- ni e prika`ano vo Tabela EN.6. Brojot na decata ~ija{to stolica se deponira na bezbedno mesto 39Republika Makedonija iznesuva 50 procenti. Verojatnosta za bezbedno deponirawe na fekaliite na deteto se zgole- muva so obrazovanieto na majkata ili staratelot. Procentot na deca ~ii{to fekalii se frlaat vo |ubre e re~isi 40 otsto. Dvaeset i eden procent od decata koristat toalet ili nok{ir. Ovoj pro- cent e pogolem vo gradskite sredini (26 procen- ti) otkolku vo ruralnite (14 procenti). Pomalku e verojatno deka romskite deca koristat toalet ili nu`nik (10 procenti). Deponiraweto na feka- liite so nivno stavawe vo toalet ili so miewe e po~esto me|u decata na selo (34 procenti) vo sporedba so decata od gradskite sredini (25 pro- centi). Procentualnata zastapenost na ~lenovite na doma}instvata koi{to koristat podobreni izvori na voda za piewe i sanitarni jazli za deponirawe na izmetot e dadena vo Tabela EN.7. Vkupno 92 pro- centa od naselenieto koristat podobreni uslovi na voda za piewe i sanitarni jazli za deponirawe na izmetot. Devedeset i devet procenti koristat podobreni izvori na voda za piewe, a 93 procenti koristat sanitarni jazli za deponirawe na izme- tot. Procentot na onie koi{to koristat podobre- ni izvori na voda za piewe i na sanitarni jazli za deponirawe na izmetot e povisok vo gradskite otkolku vo ruralnite podra~ja (97 sprema 87 pro- centi), a ovoj procent se zgolemuva so zgolemu- vaweto na nivoto na obrazovanie na nositelot na doma}instvoto. Postoi va`na povrzanost pome|u koristewe na podobreni izvori na voda i podobreni sanitarni sistemi i socioekonomskata sostojba na doma}in- stvata. Samo 76 procenti od najsiroma{noto se- mejno naselenie koristi podobreni izvori na voda za piewe i sanitaren sistem za deponirawe na iz- metot vo sporedba so 100 procenti od semejnoto naselenie vo najbogatite doma}instva. 40 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina 41Republika Makedonija VIII Reproduktivno zdravje Kontracepcija Soodvetnoto planirawe na semejstvoto e va`no za zdravjeto na `enite i na decata zaradi: 1) spre~uvawe na prerana ili predocna bremenost; 2) prodol`uvawe na periodot pome|u dve poroduvawa i 3) ograni~uvawe na brojot na decata. Celta na rezolucijata Svet po merka na decata e pristap do informacii i uslugi za site parovi so cel spre~uvawe na prerana, prebrza, predocna ili pre~esta bremenost. Vo odnos na upotrebata na kontracepcija, 14 procenti `eni, ma`eni ili {to `iveat vo zaed- nica, se izjasnile deka koristat kontracepcija (Tabela RH.1). Najpopularen metod e kondom koj go koristat 5 procenti ` eni, ma`eni ili {to ` iveat vo zaednica, potoa kontraceptivna pilula {to ja zemaat 3 procenti ma`eni `eni. Eden procent od ma`enite `eni kako kontraceptiven metod koristat dijafragma, pena ili gel. Pomalku od eden procent koristat periodi~na apstinencija, povlekuvawe, `enska sterilizacija, vaginalni metodi ili metod na laktaciska amenoreja. Koristeweto na tradicionalnite metodi e tripati pogolem vo ruralnite podra~ja vo sporedba so urbanite podra~ja. Koristeweto na kontraceptivnata pilula e povisoko vo urbanite podra~ja. Rasprostranetosta na kontraceptivnite sred- stva e najvisoka vo Jugozapadniot region so 19 procenti, a vo Skopskiot region e visoka do 18 procenti. Petnaeset procenti od ma`enite `eni vo Pelagoniskiot i vo Polo{kiot region i dvanaeset procenti vo Isto~niot region koristat nekakov vid kontraceptiven metod. Vo Vardarskiot, Severnoisto~niot i vo Jugoisto~niot region, upotrebata na kontraceptivni sredstva e retka; pomalku od 10 procenti od ma`enite `eni izjavile deka koristat nekoj metod. Adolescentite, se ~ini, koristat kontracepcija u{te pomalku od povozrasnite `eni. Edinstveno okolu 1 procent `eni, ma`eni ili {to `iveat vo zaednica, na vozrast od 15 do 19 godini koristat kontraceptiven metod vo sporedba so 12 procenti na vozrast od 20 do 24 godini. Nivoto na edukacija kaj `enite mnogu se povrzuva so rasprostranetosta na kontraceptivite. Upo- trebata se zgolemuva so nivoto na edukacija. Procentot na `eni koi koristat kontraceptiven metod iznesuva 8 procenti kaj onie bez obrazo- vanie do 12 procenti kaj `eni so osnovno obrazo- vanie i do 17 procenti kaj `eni so sredno i vi- soko obrazovanie. Osven razlikite vo rasprostra- netosta, raznovidnosta na metodite se razlikuva spored obrazovanieto. Okolu 3 procenti od koris- nicite na kontraceptivni sredstva so osnovno obrazovanie koristat kondom. Sli~no, 7 procenti od korisnicite na kontraceptivni sredstva so sredno i visoko obrazovanie koristat kondom i 3 procenti pilula. Ne postoi zna~itelna razlika pome|u `enite od razli~ni etni~ki grupi. Modernite metodi na kontracepcija preovladuvaat kaj `enite od najbogatite klasi, dodeka tradicionalnite metodi naj~esto gi koristat posiroma{nite `eni. Sepak, duri i najsiroma{nite `eni verojatno poprvo bi koristele moderen metod otkolku tradicionalen. Interesno e {to grupata na `eni so sredni prihodi imaat najniska stapka na koristewe na kontraceptivni sredstva. Nezadovolenata potreba8 za kontracepcija se odnesuva na plodnite ` eni koi ne koristat nikakvi kontraceptivni sredstva, a sakaat da go odlo`at slednoto ra|awe ili sakaat celosno da prekinat da 42 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina ra|aat. Vo anketata MICS se poso~uva na nezadovo- lenata potreba so upotreba na pra{awa {to gi iz- vlekuvaat sega{nite odnesuvawa i pretpo~itawa {to se odnesuvaat na kontraceptivite, plodnosta i pretpo~itawa za plodnosta. @enite so nezadovolena potreba za rastojanie pome|u bremenostite se ma`eni `eni (ili vo zaednica), plodni (momentalno bremeni ili koi smetaat deka fizi~ki mo`at da zabremenat), mo- mentalno ne koristat kontracepcija i sakaat da gi razdvojat ra|awata. Za bremenite `eni se sme- ta deka sakale da gi razdvojat ra|awata ne sakale da ra|aat vo vremeto koga zabremenile. @enite {to ne se bremeni se klasificiraat vo ovaa kate- gorija ako sakaat da imaat (drugo) dete, no sakaat da go rodat deteto najmalku po dve godini ili po ven~avka. @enite so nezadovolena potreba za kontracepci- ja se ma`eni `eni (ili vo zaednica), plodni (mo- mentalno bremeni ili koi smetaat deka fizi~ki mo`at da zabremenat), momentalno ne koristat kontracepcija i sakaat da gi ograni~at ra|awata. Poslednata grupa opfa}a ` eni {to se vo momentot bremeni, no voop{to ne ja sakale taa bremenost i `eni {to ne se bremeni i ne sakaat da imaat (dru- go) dete. Celosno nezadovolena potreba od kontracepcija e ednostavno zbirot od nezadovolenata potreba za rastojanie pome|u bremenostite i nezadovole- nata potreba za ograni~uvawe. So koristeweto na podatocite za kontracepcija i nezadovolena potreba, isto taka se procenuva pro- centot na zadovolena potreba na kontracepcija vo anketata MICS. Procentot na zadovolena potreba za kontracepcija se definira kako procent od ma`eni `eni (ili vo zaednica) koi koristat kon- tracepcija od vkupnata potreba za kontracepcija. Vkupnata pobaruva~ka na kontracepcija gi opfa}a `enite koi vo momentot na anketata imaat nezado- volena potreba (za rastojanie ili ograni~uvawe), so onie koi vo momentot koristat kontracepcija. Vo Tabelata RH.2 se prika`ani rezultatite od an- ketata za kontracepcija, nezadovolena potreba i zadovolena potreba za kontracepcija. Dodeka 14 procenti od `eni na vozrast od 15 do 49 godini, ma`eni ili vo zaednica, koristat kotracepcija, vkupnata nezadovolena potreba od kontracepcija e 34 procenti. Postojat razliki kaj `enite spored vozrasnata grupa, urbanoto/ruralnoto mesto na `iveewe i obrazovnoto nivo. Pet procenti od `enite imaat nezadovolena pot- reba za rastojanie pome|u bremenostite. Ovoj pro- cent e najvisok kaj `enite na vozrast od 20 do 29 godini. Kaj `enite bez nikakvo obrazovanie poma- lku e verojatno da imaat nezadovolena potreba za rastojanie (2 procenti) za razlika od `enite so sredno obrazovanie (6 procenti). Albanskite `eni i `enite od drugite enti~ki grupi najvero- jatno imaat nezadovolena potreba za rastojanie pome|u bremenostite. Dvaesetidevet procenti od `enite imaat nezado- volena potreba za kontracepcija. @enite od ur- banite regioni poverojatno imaat nezadovolena potreba za ograni~uvawe od onie vo ruralnite regioni. Procentot e najvisok pome|u `enite na vozrast od 40 do 44 godini. Procentot na zadovolena potreba za kontracep- cija iznesuva 29 procenti. Ovoj procent e povi- sok vo ruralnite podra~ja (35 procenti) za raz- lika od urbanite (24 procenti). Za `enite bez nikakvo obrazovanie e pomalku verojatno da im e zadovoleno baraweto za kontracepcija za razlika od `enite so sredno obrazovanie (13 procenti nasproti 33 procenti). Procentot e najnizok kaj romskite `eni (20 procenti). Predrodilna zdravstvena za{tita Prenatalniot period ovozmo`uva da se primenat intervencii na bremenite `eni koi mo`at da bi- dat va`ni po nejzinoto zdravje i blagosostojba i na nejzinoto dete. Podobroto razbirawe na raste- weto i razvojot na fetusot i nivnata povrzanost so zdravjeto na majkata pridonesuva za zgolemeno vnimanie za mo`nost od prenatalna nega kako in- tervencija za podobruvawe na zdravjeto i na ma- jkata i na novoroden~eto. Na primer, ako se isko- risti prenatalniot period za `enite i semejst- vata da se informiraat za znacite i simptomite za opasnost i za rizicite od porodilnite bolki i poroduvaweto, toa mo`e da go odredi pravecot za da se obezbedi bremenite `eni, vo realnosta, da se poroduvaat so pomo{ na iskusni davateli na zdravstvena nega. Prenatalniot period, isto taka, dava mo`nost da se soberat podatoci za rasto- janieto pome|u ra|awata koi se poso~uvaat kako va`en faktor vo podobruvaweto na opstanokot na doen~iwata. Imunizacijata protiv tetanus za vreme na bremenosta mo`e da gi spasi `ivotite i na majkata i na deteto. Spored pravilata za imu- nizacija vo Republika Makedonija, imunizacijata protiv tetanus ne e standardna praksa. Spravu- vaweto so anemijata za vreme na bremenosta i lekuvaweto na SPBi mo`e zna~itelno da gi po- dobrat rezultatite i zdravjeto na majkata. Nega- tivnite rezultati, kako {to se niskata rodilna te`ina, mo`at da se namalat so kombinacija od intervencii za podobruvawe na nutricioniot sta- tus na `enite i da gi spre~at infekciite vo tekot na bremenosta. Vo posledno vreme, mo`nosta od 43Republika Makedonija prenatalna za{tita, kako vlezna to~ka za preven- cijata od HIV i nega, osobeno za prevencijata od prenesuvawe na HIV od majkata na deteto, dovede do obnoven interes vo pristapuvaweto do i koris- teweto na prenatalnite uslugi. SZO prepora~uva najmalku ~etiri poseti vo prena- talniot period zasnovani na pregled na efikas- nosta na razli~ni modeli na prenatalna nega. Up- atstvata na SZO se specifi~ni za sodr`inata na posetite vo prenatalniot period, koi opfa}aat:  Merewe na krvniot pritisok;  Ispituvawe na urinata za bakterii i proteini;  Ispituvawe na krvta za otkrivawe na sifilis i te{ka anemija;  Merewe na te`ina/visina (po izbor). Vo Republika Makedonija testiraweto na krvta za vreme na predporodilnata gri`a se sproveduva edinstveno zaradi otkrivawe na seriozna anemi- ja, a testiraweto na sifilis se sproveduva do- kolku medicinskiot stru~wak utvrdi znaci na in- fekcija. Opfatot so prenatalna nega od stru~en personal (doktor, medicinska sestra, aku{erka ili aku- {erka-pomo{nik) e re~isi univerzalen vo Repub- lika Makedonija so 98 procenti od `enite koi do- bivaat prenatalna nega barem edna{ vo tekot na bremenosta. Opfatot so prenatalna nega e re~isi ista vo urbanite i vo ruralnite podra~ja. Vidot na personalot {to pru`a prenatalna nega na `eni na vozrast od 15 do 49 godini koi se porodile vo prethodnite dve godini e pretstaven vo Tabela RH.3. Dve godini pred anketata, 94 procenti od `enite {to se porodile dobile pre- natalna nega od doktor i 4 procenti od medicin- ska sestra ili aku{erka. Zdravstvenata pomo{ pru`ena kako prenatalna nega za `eni bez obra- zovanie e 85 procenti, a za onie so sredno obra- zovanie e 99 procenti. Pomalku e verojatno de- ka `enite od romskata etni~ka grupa primaat prenatalna nega od doktor otkolku makedonskite `eni (79 nasproti 98 procenti). Dobienite vidovi na uslugi uka`ani na bremeni `eni se prika`ani vo tabelata RH.4. Re~isi site `eni vo Republika Makedonija dobile posebna nega kako del od prenatalnata nega vo tekot na bremenosta. Na 96 procenti od `enite na voz- rast od 15 do 49 godini im e zemeno krv, na 93 procenti im e izmeren krvniot pritisok, na 96 procenti im e zemena urina i na 94 procenti im e izmerena te`inata. Tie procenti se najniski kaj bremenite `eni od najsiroma{nata klasa, od romskata etni~ka grupa i kaj `enite bez nikakvo obrazovanie. Ne postoi zna~itelna razlika pome|u `enite od urbanite i od ruralnite podra~ja. Pomo{ pri poroduvawe Globalno, tri ~etvrtini od site smrtni slu~ai na rodilki se slu~ile za vreme na poroduvaweto i ne- posredno vo periodot po ra|aweto. Edinstvenata najva`na intervencija za bezbedno maj~instvo e da se obezbedi prisustvo na kompetenten zdravstven rabotnik so aku{erski ve{tini pri sekoe ra|awe i prevoz do upaten centar za aku{erska nega vo itni slu~ai. Celta na rezolucijata Svet po mer- ka na decata e da obezbedi `enite da imaat gotov i dostapen pristap do stru~na nega pri poroduva- weto. Indikatorite go pretstavuvaat procen- tot od ra|awata so stru~no lice i procentot na poroduvawa vo instituciite. Indikatorot za stru~ni lica pri poroduvaweto, isto taka, se koristi za da se sledi napredokot kon milenium- skata razvojna cel za namaluvawe na koeficientot na smrtnost kaj rodilkite za tri ~etvrtini vo periodot pome|u 1990 i 2015 godina. Vo istra`uvaweto MICS se vklu~eni nekolku pra{awa za da se proceni procentot na poroduvawa kade {to e prisutno stru~no lice. Za stru~no lice se smeta doktor, medicinska sestra, aku{erka ili aku{erka-pomo{nik. Na okolu 98 procenti od ra|awata vo godinata pred anketata MICS prisustvuval stru~en personal (Tabela RH.5). Kolku {to `enata e poobrazovana, tolku e poverojatno deka taa se porodila so pomo{ na stru~en personal. Okolu 84 procenti od ra|awata vo godinata pred anketata MICS se izvr{eni so pomo{ na doktor. Medicinskite sestri ili aku{erki pomognale vo 14 procenti od ra|awata. Procentot kade {to doktor uka`al pomo{ e pomal kaj romskite `eni (70 procenti) i kaj ` enite bez nikakvo obrazovanie (78 procenti). Okolu 1 procent od poroduvawata bile izvr{eni so pomo{ na rodnina ili prijatel, a pomalku od eden procent so pomo{ na lice koe{to tradicionalno prisustvuva na poroduvawa. 44 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina 45Republika Makedonija IX Razvoj na deteto Op{to e prifateno deka periodot na zabrzan raz- voj na mozokot se slu~uva vo prvite 3-4 godini od `ivotot i kvalitetot na doma{nata nega e najgolem faktor za razvojat na deteto za vreme na toj peri- od. Vo toj kontekst, aktivnostite na vozrasnite so decata, prisustvoto na knigi vo domot i uslovite za nega se va`ni pokazateli za kvalitetot na doma{nata nega. Celta na rezolucijata Svet po merka na decata e „decata treba da bidat fizi~ki zdravi, psihi~ki svesni, emotivno sigurni, soci- jalno sposobni i podgotveni da u~at”. Vo istra`uvaweto se sobiraa podatoci za brojot na aktivnostite {to poddr`uvaat rano u~ewe. Tie ja opfa}aat vklu~enosta na vozrasnite so decata vo slednite aktivnosti: ~itawe knigi ili razgleduvawe slikovnici, raska`uvawe prikazni, peewe pesni, dru`ewe so decata nadvor od do- mot, maaloto ili dvorot, igrawe so decata i spodeluvawe na vremeto so decata za imenuvawe, broewe i crtawe. Kaj 85 procenti od decata na vozrast pod pet godini, vozrasnite se vklu~eni vo ~etiri ili pove}e aktivnosti {to go unapreduvaat u~eweto i podgotvenosta za u~ili{te vo tekot na 3 dena pred anketata (Tabela CD.1). Prose~niot broj na aktiv- nosti vo koi se vklu~eni vozrasnite so decata e 5. Isto taka, tabelata uka`uva deka vklu~enosta na tatkoto vo edna ili pove}e aktivnosti se slu~ila kaj 61 procent od decata. Samo 3 procenti od decata `iveat vo doma}instvo bez nivnite tatkovci. Izlo`enosta na knigi vo ranite godini ne samo {to mu dava na deteto pogolemo razbirawe za prirodata na pe~ateniot tekst, tuku mo`e i da mu dade na deteto mo`nost da gi vidi drugite kako ~itaat, kako {to se postarite bra}a i sestri koga pi{uvaat doma{na rabota. Prisustvoto na knigi e va`no za pretstojniot u~ili{en uspeh i za koefi- cientot na inteligencija, IQ. Vo Republika Makedonija, 51 procent od decata `iveat vo doma}instva kade {to se prisutni naj- malku 3 knigi {to ne se nameneti za deca (Tabela CD.2). ^etirieset i devet procenti od decata na vozrast od 0 do 59 meseci imaat 3 ili pove}e det- ski knigi. Iako ne se nabquduvaat polovite raz- liki, decata od urbanite podra~ja imaat pogolem pristap do dvata vida na knigi od onie {to ` iveat vo ruralni doma}instva. Soodnosot na decata pod 5-godi{na vozrast koi imaat 3 ili pove}e det- ski knigi e 60 procenti vo urbanite podra~ja, za razlika od 36 procenti vo ruralnite podra~ja. Se ~ini deka najsiroma{nite doma}instva imaat pomal pristap do dvata vida na knigi od onie {to `iveat vo najbogatite doma}instva. Dvaeset i eden procent na deca pod 5-godi{na vozrast `iveat vo najsiroma{ni doma}instva koi imaat 3 detski knigi, dodeka brojkata iznesuva 89 procenti kaj najbogatite doma}instva. Decata od romskata i albanskata etni~ka grupa imaat najmal pristap do detski knigi (32 i 27 procenti). Isto taka, podatocite vo tabelata CD.2 poka`uva- at deka 65 procenti od decata igraat so igra~ki kupeni od prodavnica, okolu 19 procenti od decata igraat so igra~ki napraveni doma, 6 procenti od decata igraat so doma}inski predmeti i 6 procenti so predmeti najdeni nadvor od domot (}e zabele`ite deka procentot ne dostignuva do 100 bidej}i decata mo`ebi igraat so pove}e od eden vid igra~ki). Okolu 8 procenti nemale nieden od vidovite igra~ki pri ispra{uvaweto na majkite/ staratelite. Najvisok procent na deca koi nemale nikakva igra~ka se od romskata populacija (okolu 17 procenti) i vo grupata vo koja majkata nema nikakvo obrazovanie (okolu 17 procenti). 46 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Poznato e deka ostavaweto na decata sami ili vo prisustvo na drugi mladi deca go zgolemuva rizikot od nezgodi. Vo MICS se postaveni dve pra{awa za da se otkrie dali decata na vozrast od 0 do 59 meseci bile ostavani sami vo tekot na nedelata pred intervjuto i dali decata bile ostavani na gri`a na drugi deca pomali od 10 godini. Podatocite vo Tabelata CD.3 poka`uvaat deka 8 procenti od decata na vozrast od 0 do 59 meseci bile ostavani na gri`a na drugi deca, a 3 procenti bile ostavani sami vo tekot na nedelata pred istra`uvaweto. So kombinirawe na dvata indikatora za gri`a, se presmetuva deka 9 procenti od decata bile ostavani na nesoodvetna gri`a vo tekot na nedelata pred istra`uvaweto. Ne se zabele`uva jasna razlika vo odnos na nivoto na obrazovanie na majkata ili pome|u urbanite i ruralnite podra~ja. Od druga strana, nesoodvetnata gri`a e porasprostraneta kaj `enskite deca (11 procenti), za razlika od ma{kite deca (8 procenti). Decata na vozrast od 24 do 59 meseci pove}e se ostavani so nesoodvetna gri`a (12 procenti) otkolku onie na vozrast od 0 do 23 meseci (4 procenti). Se zabele`uva mala razlika vo odnos na socioekonomskiot status na doma}instvata. 47Republika Makedonija X Obrazovanie Posetuvawe na predu~ili{ni ustanovi i podgotvenost za u~ili{te Posetuvaweto na predu~ili{no obrazovanie so programa za organizirano u~ewe ili edukacija na decata e va`no za podgotvenosta na decata za u~ili{te. Edna od celite na rezolucijata Svet po merka na decata e unapreduvawe na edukacijata vo ranoto detstvo. Samo 11 procenti od decata na vozrast od 36 do 59 meseci posetuvaat predu~ili{na ustanova (Tabela ED.1). Pogolem procent na mom~iwa (15 procenti) za razlika od devoj~iwata (6 procenti) posetuvaat predu~ili{na ustanova. Razlikite pome|u urbanite i ruralnite podra~ja, kako i re- gionalnite razliki se zna~ajni – decata od urban- ite podra~ja za deset pati poverojatno posetuvaat aktivnosti za rano u~ewe (brojkata se iska~uva do 19 procenti vo urbanite podra~ja, za razlika od ruralnite podra~ja kade {to e pomala za 2 pro- centi). Postojat regionalni otstapuvawa {to se dvi`at od 1 procent vo Polo{kiot, do 23 pro- centi vo Vardarskiot region. Razlikite spored socioekonomskiot status se zna~ajni. Dvaeset i pet procenti od decata {to `iveat vo najbogatite doma}instva posetuvaat predu~ili{na ustano- va, dodeka brojkata opa|a na samo 1 procent vo najsiroma{nite doma}instva. Relativno mal broj deca se zastapeni na vozrast od 48 do 59 meseci (8 procenti) vo sporedba so decata na vozrast od 36 do 47 meseci (13 procenti). Postojat razliki vo stapkata na posetenost na decata od razli~ni etni~ki grupi – samo 2 procenti od albanskite deca posetuvaat predu~ili{no obrazovanie vo sporedba so 17 procenti od makedonskite deca. Ovaa brojka za romskite deca e 4 procenti. Za kraj, obrazovanieto na majkata se ~ini deka e tesno povrzano so verojatnosta deka deteto }e posetuva edukacija vo ranoto detstvo. Procentot na decata {to posetuvaat se zgolemuva za pomalku od 2 pro- centi do 23 procenti kako {to se zgolemuva obra- zovanieto na majkata - od osnovno do sredno ili visoko obrazovanie. Isto taka, vo tabelata se poka`uva procentot na deca vo prvo oddelenie vo osnovnoto obra- zovanie koi posetuvale predu~ili{na ustanova prethodnata godina, {to pretstavuva eden va`en indikator za podgotvenosta za u~ili{te. Vkupno 76 procenti od decata koi sega se na vozrast od 6 ili 7 godini i se vo prvo oddelenie od osnovnoto obrazovanie prethodnata godina posetuvale predu~ili{na ustanova. Procentot me|u ma{kite deca e pogolem (87 procenti) vo sporedba so `en- 48 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina skite deca (64 procenti), dodeka ovoj procent e re~isi ist pome|u decata {to `iveat vo urbanite i vo ruralnite podra~ja. Opfat vo osnovni i sredni u~ili{ta Univerzalen pristap do osnovno obrazovanie i uspehot vo osnovno obrazovanie za decata e edna od najva`nite celi na Mileniumskite razvojni celi i rezolucijata Svet po merka na decata. Obrazovanieto e va`en preduslov za borba protiv siroma{tijata, emancipacija na `enite, za{tita na decata od opasen i eksploatira~ki trud i sek- sualna eksploatacija, unapreduvawe na ~oveko- vite prava i demokratijata, za{tita na `ivotnata sredina i vlijanie vrz prirastot na naselenieto. Indikatorite za posetuvawe na osnovnite i sred- nite u~ili{ta opfa}aat:  Neto stapka na zapi{uvawe vo osnovnoto obra- zovanie;  Neto stapka na posetenost na osnovnoto obra- zovanie;  Neto stapka na posetenost na srednoto obra- zovanie;  Neto stapka na posetenost na osnovnoto obra- zovanie na deca so vozrast za sredno obra- zovanie;  Soodnos na obrazovanieto na `enskite so ma{kite deca (ili indeks za polova ednakvost – IPE). Indikatorite na napreduvaweto vo u~ili{teto opfa}aat:  Stapka na proodnost kon sredno obrazovanie;  Neto stapka na zavr{uvawe na osnovnoto obra- zovanie. Od decata {to se na vozrast za stapuvawe vo osnovnoto obrazovanie (7 godini) vo Republika Makedonija, 95 procenti posetuvaat prvo oddele- nie od osnovnoto obrazovanie (ED.2). Nema zna~itelni razliki pome|u mom~iwata i devoj~iwata vo urbanite i ruralnite podra~ja i regionite. Se zabele`uva pozitiven soodnos so obrazovanieto na majkata i socioekonomskiot status; kaj decata na vozrast od 7 godini ~ii majki imaat najmalku sredno obrazovanie, 98 procenti posetuvaat prvo oddelenie za razlika od 83 pro- centi od decata ~ii majki nemaat nikakvo obra- zovanie. Vo najbogatite doma}instva, procentot e okolu 98 procenti, za razlika od 86 procenti pome|u decata {to `iveat vo najsiroma{nite doma}instva. Romskite deca imaat najnisko nivo so samo 63 procenti deca koi posetuvaat prvo oddelenie od osnovnoto obrazovanie. Vo Tabelata ED.3 se prika`uva procentot na de- cata na vozrast za osnovno obrazovanie {to po- setuvaat osnovno ili sredno u~ili{te. Vkupno 95 procenti od decata na vozrast za osnovno obra- zovanie (od 7 do 14 godini) vo Republika Make- donija posetuvaat osnovno ili sredno u~ili{te (Tabela ED.3). Najnizok procent na deca {to po- setuvaat osnovno obrazovanie mo`e da se zabe- le`i vo najsiroma{nite doma}instva. Ovoj pro- cent se dvi`i od 87 procenti kaj najsiroma{nite do 100 procenti kaj najbogatite doma}instva. Stapkata na posetenost na romskite deca e ponis- ka vo sporedba so drugi etni~ki grupi (61 procen- ti). Vo urbanite podra~ja, 93 procenti od decata odat na u~ili{te, dodeka vo ruralnite podra~ja ovaa brojka iznesuva 97 procenti. Ovaa razlika glavno se dol`i na niskata stapka na poseten- ost od strana na romskata populacija, a Romite 49Republika Makedonija `iveat prete`no vo urbanite podra~ja. Odeweto na u~ili{te vo Jugoisto~niot i vo Pelagoniskiot region e ponizok od drugite regioni i iznesuva 81 procent. Na nacionalno nivo, postoi mala razlika pome|u odeweto vo osnovno u~ili{te kaj ma{kite i kaj `enskite deca. Neto stapkata na posetenost na srednoto u~i- li{te e prika`ana vo tabelata ED.4. Vkupno 63 procenti od decata na vozrast za sredno obra- zovanie (od 15 do 18 godini) vo Republika Make- donija posetuvaat sredno u~ili{te (Tabela ED.4). Ovoj procent e najnizok vo Jugoisto~niot region (37 procenti) i pome|u decata od romskata popu- lacija, samo 17 procenti. Vo urbanite podra~ja, 71 procenti od decata odat na u~ili{te, dode- ka vo ruralnite podra~ja ovoj procent iznesuva 56 procenti. Posetenosta na sredno u~ili{te e strogo opredelena od socioekonomskiot status na doma}instvata. Ovoj procent varira od 34 pro- centi kaj najsiroma{nite do 90 procenti kaj na- jbogatite. Sedumdeset i ~etiri procenti od make- donskite deca na vozrast za sredno obrazovanie posetuvaat sredno u~ili{te, dodeka samo 17 pro- centi od romskite deca na ista vozrast posetuvaat sredno u~ili{te. Pogolem del od devoj~iwata (68 procenti) od taa vozrast posetuvaat sredno obra- zovanie za razlika od mom~iwata (59 procenti). Neto stapkata na deca na vozrast za sredno obra- zovanie koi posetuvaat osnovno obrazovanie e prika`ana vo tabelata ED.4W. Tri procenti od de- cata na vozrast za sredno obrazovanie posetuvaat osnovno u~ili{te namesto da posetuvaat sredno u~ili{te. Ovoj procent e povisok pome|u decata od najsiroma{nite doma}instva (3 procenti), vo odnos na decata od najbogatite doma}instva (1 procent). Najvisok procent od decata na vozrast za sredno obrazovanie {to treba da posetuvaat sredno u~ili{te e pome|u decata od albanskata etni~ka grupa – 7 procenti, za razlika od make- donskite deca kade {to ovoj procent e pomal od 1 procent. Vkupno 5 procenti od mom~iwata na vozrast za sredno obrazovanie se vo osnovno u~ili{te, dodeka okolu 1 procent od devoj~iwata na ista vozrast se vo osnovno u~ili{te. Neto stapkata na zavr{uvawe na osnovnoto obra- zovanie i preminuvawe vo sredno obrazovanie e prika`ana vo tabelata ED.6. Vo periodot na anketata, 83 procenti od decata na vozrast za zavr{uvawe na osnovnoto obrazovanie (14 godi- ni) go zavr{ile poslednoto oddelenie od os- novnoto obrazovanie. Ovaa vrednost treba da se razlikuva od bruto stapkata na zavr{uvawe na osnovnoto obrazovanie koja gi opfa}a decata {to go zavr{ile poslednoto oddelenie od osnovnoto obrazovanie na koja bilo vozrast. Stapkata za zavr{uvawe na osnovnoto obrazovanie go meri procentot na deca {to go zavr{uvaat osnovnoto obrazovanie na (ili pred) prepora~anata vozrast. Nema zna~itelni razliki vo zavr{uvaweto na os- novnoto obrazovanie spored polot ili urbanite i ruralnite podra~ja. Sepak, najnizok procent na deca {to go posetuvaat poslednoto oddelenie od osnovnoto obrazovanie mo`e da se zabele`i vo najsiroma{nite doma}instva. Ovoj procent e ponizok kaj decata {to pripa|aat na romskata etni~ka grupa (45 procenti), za razlika od 87 pro- centi kaj makedonskite deca, i pome|u decata ~ii majki nemaat obrazovanie. Stapkata na preminu- vawe vo sredno obrazovanie go meri procentot na decata {to preminuvaat direktno od osnovno vo sredno obrazovanie. Devedeset i pet procenti od decata {to go zavr{ile poslednoto oddelenie od osnovnoto obrazovanie vo prethodnata godina vo periodot na istra`uvaweto ja posetuvale prvata godina od srednoto obrazovanie. Re~isi i da nema nikakva razlika pome|u urbanite i ruralnite deca, ili ma{kite i `enskite deca. Sepak, rom- skite deca zna~itelno pomalku preminuvaat vo sredno obrazovanie (okolu 27 procenti) otkolku drugite deca (pove}e od 90 procenti). Soodnosot na devoj~iwata so mom~iwata {to posetuvaat osnovno i sredno obrazovanie e prika`an vo tabelata ED.7. Tabelata poka`uva deka polovata ednakvost za osnovnite u~ili{ta e 0,96 procenti, {to uka`uva deka mom~iwata im- aat mala prednost vo posetuvaweto na osnovnoto u~ili{te. Sepak, indikatorot raste za 1.15 pro- centi za sredno obrazovanie {to uka`uva deka de- voj~iwata zna~itelno pove}e posetuvaat sredno u~ili{te. Pismenost na vozrasnite Edna od celite na rezolucijata Svet po merka na decata e da se obezbedi opismenuvawe na vozras- nite. Pismenosta na vozrasnite e, isto taka, i indikator za MDG, {to se odnesuva i na ma`ite i na `enite. Vo MICS, bidej}i be{e popolnuvan anketen pra{alnik samo za `eni, rezultatite se odnesuvaat samo na `eni na vozrast od 15 do 24 godini. Pismenosta be{e proceneta vrz os- nova na sposobnosta na `enite da ~itaat kratka ednostavna izjava ili vo odnos na posetuvaweto na u~ili{te. Procentot na pismeni e prika`an na tabelata ED.8. Pogolemoto mnozinstvo `eni (97 procenti) na vozrast do 15 do 24 godini vo Repub- lika Makedonija se pismeni. Nema zna~itelni ra- zliki vo stapkata na pismenost pome|u regionite kako i pome|u urbanite i ruralnite podra~ja. Niv- oto na pismenost e tesno povrzano so obrazovani- eto na `enite. Procentot na pismenost opa|a od 100 procenti kaj onie so sredno obrazovanie do 19 procenti kaj `enite bez obrazovanie. Za rom- skite `eni pomalku e verojatno da se pismeni od makedonskite ili od albanskite `eni (61 procent nasproti 99 procenti). 50 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina 51Republika Makedonija XI Detska za{tita pravoto na deteto za za{tita od ekonomska eks- ploatacija i od vr{ewe na sekakva rabota {to mo`e da bide opasna ili da go popre~uva obra- zovanieto na deteto, ili da bide {tetna po zdravjeto na deteto ili fizi~kiot, psihi~kiot, duhovniot, moralniot ili socijalniot razvoj.” Deklaracijata Svet po merka na decata spomnuva devet strategii za borba protiv detskiot trud, a MDG baraat za{tita na decata od eksploataci- ja. Vo anketniot pra{alnik na MICS, nekolku od pra{awata se odnesuvaat na detskiot trud, t.e. de- cata na vozrast od 5 do 14 godini {to se vklu~eni vo rabotni aktivnosti. Za edno dete se smeta deka e vklu~eno vo rabotni aktivnosti ako edna nedela pred anketata:  na vozrast od 5 do 11 godini: rabotelo naj- malku eden ~as platena rabota ili 28 ~asa do- ma{na rabota nedelno;  na vozrast od 12 do 14 godini: rabotelo naj- malku 14 ~asa platena rabota ili 28 ~asa do- ma{na rabota nedelno. Ovaa definicija dozvoluva razgrani~uvawe po- me|u detskiot trud i detskata rabota za da se poso~i vidot na rabota {to treba da se eliminira. Zatoa, ovde e napravena procena na minimalnata zastapenost na detskiot trud za{to nekoi deca mo`at da bidat vklu~eni vo opasni rabotni ak- tivnosti za nekolku ~asa koi mo`at da bidat po- malku od brojot nazna~en vo kriteriumite objas- neti pogore. Tabelata CP.2 gi pretstavuva rezul- tatite od ispituvaweto za detskiot trud spored vidot na rabotata. Procentite ne se dodavaat za vkupniot detski trud bidej}i decata mo`at da bi- dat vklu~eni vo pove}e od eden vid rabota. Vo Republika Makedonija, anketata MICS procenu- va deka 6 procenti od decata na vozrast od 5 do 14 godini se vklu~eni vo rabotni aktivnosti {to gi izvr{uvaat deca. Mnogu pomalku od 1 procent od decata se vklu~eni vo platena rabota. Okolu 3 Registrirawe vo mati~na kniga na rodenite Konvencijata za pravata na deteto veli deka sekoe dete ima pravo na ime i dr`avjanstvo i pravo na za{tita od li{uvawe od svojot iden- titet. Prijavuvaweto na rodenite e osnovno sred- stvo za obezbeduvawe na tie prava na deteto. Deklaracijata Svet po merka na decata ja naveduva celta na razvivaweto na sistemi za obezbeduvawe na prijavuvaweto na sekoe dete pri ili vedna{ po ra|aweto, i da se ispolni negovoto pravo da dobie ime i dr`avjanstvo, vo soglasnost so nacionalnite zakoni i va`e~kite me|unarodni instrumenti. Indikatorot go pretstavuva procentot na deca pod 5-godi{na vozrast ~ie ra|awe e prijaveno. Ra|awata na 94 procenti od decata pod 5-godi{na vozrast vo Republika Makedonija se prijaveni (Tabela CP.1). Nema zna~itelni razliki vo pri- javuvaweto na rodenite spored polot, vozrasta ili socioekonomskiot status. Za decata od Pela- goniskiot region zna~itelno e pomalku verojatno nivnoto ra|awe da bide prijaveno za razlika od drugite deca. Isto taka, ima i mali poniski nivoa na prijavuvawe na rodenite deca na majkite bez nikakvo ili so osnovno obrazovanie vo sporedba so onie so sredno obrazovanie. Makedonskite deca se prijavuvaat so malku povisoki stapki od decata na drugite etni~ki grupi. Prijaveni se 89 procenti od doen~iwata (deca na vozrast od 0 do 11 meseci), a 95 procenti od onie na vozrast od 24 meseci i postari, {to uka`uva deka nekoi ra|awa na deca mo`at da se prijavuvaat ne pri nivnoto ra|awe, tuku malku podocna vo `ivotot. Detski trud ^len 32 od Konvencijata za pravata na deteto naveduva: „Dr`avite potpisni~ki go priznavaat 52 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina procenti u~estvuvaat vo neplatena rabota za ne- koj drug {to ne e ~len na doma}instvoto i 3 pro- centi rabotat za semejniot biznis. Za mom~iwata e poverojatno da u~estvuvaat vo neplatena rabota nadvor od doma}instvoto i vo semejniot biznis otkolku devoj~iwata, a za pomladite deca (na vozrast od 5 do 11 godini) e poverojatno za razli- ka od postarite deca (na vozrast od 12 do 14 godi- ni) da se vklu~eni vo aktivnosti {to se smetaat za detski trud. Sepak, toa se dol`i na porigoro- znata definicija na detskiot trud za pomladite deca. Nivoto na detski trud varira za pomalku od 1 procent vo Jugoisto~niot region do re~isi 15 procenti vo Vardarskiot region. Vo Tabelata CP.3 se prika`uva procentot na deca klasificirani kako u~enici anga`irani vo det- ski trud ili kako deca rabotnici koi posetuvaat nastava. U~enicite anga`irani vo detski trud se klasificiraat kako deca koi odat na u~ili{te, no se vklu~eni vo aktivnosti na detski trud vo mo- mentot na sproveduvaweto na anketite. Poto~no, od 85 procenti od decata na vozrast od 5 do 14 godini koi odat na u~ili{te, 6 procenti se vklu~eni i vo rabotni aktivnosti so deca. Od dru- ga strana, od tie 6 procenti deca klasificirani kako deca rabotnici, mnozinstvoto od niv, isto taka, odi na u~ili{te (95 procenti). Disciplinirawe na decata Kako {to e utvrdeno vo deklaracijata Svet po mer- ka na decata, „decata mora da bidat za{titeni od site formi na nasilstvo”, a Mileniumskata dek- laracija nalaga za{tita na decata od zloupotreba, ekploatacija i nasilstvo. Vo anketata MICS za Re- publika Makedonija, na majkite/starateli na de- cata na vozrast od 2 do 14 godini im bea postavu- vani niza pra{awa za na~inot na koj roditelite gi discipliniraat nivnite deca koga se nemirni. Za modulot za disciplinirawe na deca, po slu~aen izbor se izbira{e edno dete na vozrast od 2 do 14 godini od edno doma}instvo vo tekot na ter- enskata rabota. Od tie pra{awa, dvata indika- tora {to se koristea za opi{uvawe na aspektite na disciplinirawe na decata bea: 1) brojot na deca na vozrast od 2 do 14 godini {to do`iveale psiholo{ka agresija kako kazna ili mala fizi~ka kazna ili stroga fizi~ka kazna; i 2) brojot na roditelite/staratelite na deca na vozrast od 2 do 14 godini koi{to veruvaat deka za deteto da se odgleda pravilno, treba da go kaznuvaat fizi~ki. Vo Republika Makedonija re~isi 70 procenti od decata na vozrast od 2 do 14 godini se podlo`eni barem na eden vid na psiholo{ko ili fizi~ko ka- znuvawe od nivnite majki/starateli ili od drugi ~lenovi na doma}instvoto. U{te pova`no, 16 pro- centi od decata se podlo`eni na strogo fizi~ko kaznuvawe. Od druga strana, majkite/staratelite koi{to veruvaat deka deteto treba fizi~ki da se kaznuva se samo 7 procenti {to uka`uva na eden interesen kontrast so fakti~kata rasprostran- etost na fizi~koto disciplinirawe. Ma{kite deca pove}e se podlo`eni na stroga fizi~ka disciplina (19 procenti) od `enskite deca (11 procenti). Mnogu e interesno toa {to ra- zlikite vo odnos na mnogu od pozadinskite vari- jabli se relativno mali. Decata na vozrast pome|u 5 i 9 godini, romskite deca i decata od drugi enti~ki grupi, kako i decata od najsiroma{nite 53Republika Makedonija grupi, poverojatno e da do`iveat strogo fizi~ko kaznuvawe. Sprotivno na toa, za decata {to ` iveat vo najbogatite doma}instva, za decata vo makedon- skite doma}instva i za decata ~ija majka ima naj- malku sredno obrazovanie e poverojatno da bile disciplinirani edinstveno so koristewe na ne- nasilni sredstva, t.e. ne se koristele psiholo{ki ili fizi~ki sredstva za disciplinirawe na de- teto. Rani brakovi Brakot pred 18-godi{na vozrast e realnost za mnogu mladi devojki. Spored svetskite procenki na UNICEF, nad 60 milioni `eni na vozrast od 20 do 24 godini bile ma`eni ili vo zaednica pred da napolnat 18 godini. Faktori {to vlijaat na stapkata na detskite brakovi se: sostojbata na dr`avniot sistem za prijavuvawe vo zemjata {to dava dokaz za vozrasta na decata; postoeweto na soodvetna zakonodavna ramka so pridru`en meha- nizam na sproveduvawe za da se obrne vnimanie na slu~aite na detski brakovi i postoeweto na obi~ajni ili religiozni zakoni {to ja opravdu- vaat taa praksa. Vo mnogu delovi na svetot roditelite gi ohra- bruvaat svoite }erki da stapat vo brak dodeka sè u{te se deca so nade` deka tie }e imaat finan- siska i op{testvena pridobivka od toj brak, a isto taka i da se ubla`at finansiskite pote{kotii na semejstvoto. Vsu{nost, detskiot brak pret- stavuva kr{ewe na ~ovekovite prava, se naru{uva razvojot na devojkite i ~esto doveduva do rana bremenost i op{testvena izolacija, so malku ob- razovanie i slaba stru~na obuka {to pottiknuva polovo opredelena siroma{tija. Pravoto na „slo- bodna i celosna soglasnost za brak” se priznava vo Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava, so potvrduvawe deka soglasnosta ne e slobodna i celosna koga edna od stranite ne e dovolno zrela da donese razumna odluka za `ivotniot sopatnik. Konvencijata za eliminirawe na site formi na diskriminacija na `enata go spomnuva pravoto na za{tita od detski brak vo ~len 16 koj glasi: „Ve- ridbata i stapuvaweto na deteto vo brak ne mo`e da ima nikakvi pravni posledici, a }e se preze- mat site potrebni merki, vklu~uvaj}i gi i zakono- davnite, za utvrduvawe na minimalna vozrast za sklu~uvawe brak.” So toa {to brakot direktno ne se razgleduva vo Konvencijata za pravata na de- teto, detskiot brak e povrzan so drugi prava, kako {to e pravoto za slobodno izrazuvawe na svoite gledi{ta, pravoto na za{tita od site formi na zloupotreba i pravoto na za{tita od {tetni tradicionalni obi~ai, i ~esto mu se obrnuva vni- manie od strana na Komitetot za pravata na dete- to. Drugi me|unarodni spogodbi {to se odnesuvaat na detskiot brak se Konvencijata za soglasnost za brak, minimalna vozrast za sklu~uvawe brak i pri- javuvawe na brak i Afrikanskata povelba za pra- vata i za{titata na deteto i Protokolot na Af- rikanskata povelba za ~ove~kite prava i pravata na narodite, za pravata na `enite vo Afrika. Na detskiot brak isto taka se poso~i i na Panafri- kanskiot forum protiv seksualna eksploatacija na deca kako eden vid na komercijalno seksualno iskoristuvawe na decata. Mladite ma`eni devojki se unikatna grupa, iako ~esto nevidliva. Od ma`enite devojki i majki na deca se bara da izvr{uvaat mnogu te{ki doma{ni raboti, pod pritisok da poka`at deka se plod- ni, i odgovornost da gi odgledaat decata koga i tie samite se deca, se soo~uvaat so ograni~eno donesuvawe odluki i namaleni `ivotni izbori. Mom~iwata se isto taka pogodeni od detskiot brak, no ovoj problem vlijae na devojkite vo po- golema merka i intenzitet. Zaedni~koto `ivee- we, koga dvojkata `ivee zaedno kako vo brak, gi pokrenuva istite gri`i za ~ovekovite prava kako i brakot. Koga edna devojka `ivee so ma`, ~esta e pretpostavkata deka taa stanala vozrasna `ena iako sè u{te ne napolnila 18 godini. Postojat dopolnitelni gri`i poradi neformalnosta na vr- skata, na pr. nasledstvo, dr`avjanstvo i socijalno priznavawe, koi devojkite vo tie neformalni za- ednici mo`at da gi napravat ranlivi na razli~ni na~ini za razlika od formalno priznatite bra- kovi. Istra`uvawata uka`uvaat na toa deka mnogu fak- tori vlijaat na toa deteto da bide izlo`eno da stapi vo brak. Siroma{tijata, za{titata na devo- jkite, semejnata ~est i ovozmo`uvaweto na stabil- nost za vreme na nestabilni socijalni periodi se zna~ajni faktori vo opredeluvaweto na rizikot devojkata da se oma`i dodeka sѐ u{te e dete. @eni koi se oma`ile na pomlada vozrast povero- jatno e da veruvaat deka ponekoga{ e prifatlivo za ma`ot da ja tepa svojata `ena i e poverojatno i samite da do`iveat doma{no nasilstvo. Razlika- ta vo godinite pome|u partnerite se smeta deka pridonesuva kon dinamikata na ovie grubi dejstva i go zgolemuva rizikot od prerana smrt na eden od partnerite. So problemot na detskiot brak tesno e povrzana i vozrasta na koja devojkite stanuvaat seksualno aktivni. @enite koi stapile vo brak pred voz- rast od 18 godini imaat pove}e deca od onie {to stapile vo brak podocna. Bremenosta se smeta deka e glavna pri~ina za smrtnost i kaj ma`enite i kaj nema`enite devojki na vozrast pome|u 15 i 19 godini, osobeno pome|u najmladite od ovaa grupa. Toa e dokaz koj uka`uva deka devojkite {to stapuvaat vo brak na mladi godini poverojatno se ma`at so postari ma`i koi gi stavaat vo rizik od HIV infekcija. Roditelite brzaat da gi oma`at svoite }erki za da si ja za{titat ~esta. Baraweto od taa mlada `ena da rodi i neuramnote`enosta na mo}ta {to e rezultat na razlikata vo godini doveduva do mnogu malo koristewe na kondom pome|u tie dvojki. 54 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Dva od indikatorite go davaat procentot na `eni {to se oma`eni pred da napolnat 15 i 18 godini. Zakonskata vozrast za brak vo Republika Make- donija e 18 godini bez soglasnost na roditelite. Ovlasten sud mo`e vo vonprocesna postapka da mu dozvoli na lice na 16-godi{na vozrast da stapi vo brak, samo vo slu~aj koga sudot smeta deka liceto ja poseduva potrebnata fizi~ka i psiholo{ka zre- lost. Svoeto mislewe sudot go bazira na naodite od zdravstvena institucija, kako i preku stru~na pomo{ od Centarot za socijalni raboti. Procentot na ma`eni `eni na razli~ni vozrasti e prika`an vo tabelata CP.5. Na nacionalno nivo, procentot na ma`eni devoj~iwa pred 15-godi{na vozrast e samo eden otsto, a procentot na ma`eni pred da napolnat 18 godini e 12 procenti. Ovoj procent se razlikuva pome|u `enite od razli~ni etni~ki grupi. Procentot na oma`eni pred 15- godi{na vozrast e najvisok kaj `enite od rom- skata etni~ka grupa (11 procenti pred 15-godi{na vozrast i 49 procenti pred 18-godi{na vozrast). Ne postoi razlika vo procentot na ma`eni pred 15-godi{na vozrast vo urbanite i vo ruralnite podra~ja, no razlikata se pojavuva vo procentot na ma`enite pred 18-godi{na vozrast (10 procenti vo urbanite podra~ja za razlika od 16 procenti vo ruralnite podra~ja). @enite bez nikakvo obra- zovanie e poverojatno da sklu~ile brak pred 15- godi{na vozrast (11 procenti). Sevkupno, 2 pro- centi od `enite koi vo periodot na anketata se na vozrast od 15 do 19 godini se ma`eni/vo zaednica. Za ovaa vozrasna grupa, procentot na ma`enite e najvisok kaj romskata populacija i vo grupata bez nikakvo obrazovanie. Vtorata komponenta e razlikata vo godini na sopru`nicite ~ij{to indikator e procentot na `eni {to se oma`eni ili `iveat vo zaedni- ca i se 10 ili pove}e godini pomladi od svojot sopru`nik. Tabelata CP.6 gi prika`uva poda- tocite za razlikata vo godini pome|u ma`ite i `enite. Mnozinstvoto `eni na vozrast od 20 do 24 godini imaat sopruzi postari od 0 do 4 godini. Deset procenti od `enite imaat soprug/part- ner koj e postar 10 ili pove}e godini. Ne postoi zna~itelna razlika pome|u `enite od urbanite i od ruralnite podra~ja. @enite so ponisko obra- zovno nivo e pomalku verojatno da imaat sopruzi 10 ili pove}e godini postari od poobrazovanite `eni (2 naproti 14 procenti). Makedonskite ` eni e poverojatno da imaat soprug/partner postar od 10 godini, od `enite od drugi etni~ki grupi. Semejno nasilstvo Na `enite na vozrast od 15 do 49 godini im bea postaveni pra{awa za da se procenat nivnite stavovi dali e opravdano sopruzite da gi udrat ili tepaat svoite `eni/partnerki vo razli~ni scenarija. Ovie pra{awa bea postaveni za da se dobie indikacija za kulturnite veruvawa {to se povrzani so zastapenosta na nasilstvoto pro- tiv `enite od nivnite ma`i/partneri. Glavnata pretpostavka e deka `enite {to se soglasuvaat so izjavite deka ma`ite/partnerite so pravo gi tepaat svoite `eni/partnerki spored situaciite opi{ani vo realnosta se podlo`eni na nasilstvo od strana na svoite ma`i/partneri. Odgovorite na tie pra{awa mo`at da se najdat vo tabelata CP.9. Dvaeset i eden procent `eni na vozrast od 15 do 49 godini veruvaat deka ma`ot so pravo ja tepa svojata `ena/partnerka vo razli~ni okolnos- ti. Za `enite od ruralnite podra~ja e poverojatno da veruvaat deka ma`ot so pravo ja tepa svojata `ena koga taa izleguva bez da mu ka`e, koga taa gi zanemaruva decata i se kara so nego. Stavovite kon doma{noto nasilstvo se tesno povrzani so obrazovanieto na `enata. Trieset i {est procen- ti od `enite bez nikakvo obrazovanie se soglasu- vaat so nekoja od tie pri~ini, dodeka ovoj procent e ponizok kaj `enite so sredno obrazovanie (11 procenti). @enite od najsiroma{nite klasi (32 procenti) e poverojatno da veruvaat deka postoi edna ili pove}e opravdani pri~ini otkolku `en- ite od najbogatite klasi (8 procenti). Za `enite od romskata etni~ka grupa e poverojatno da veru- vaat deka ma`ot so pravo ja tepa svojata ` ena koga taa izleguva, koga taa gi zanemaruva decata i koga se kara so nego za razlika od makedonskite `eni. Deca so posebni potrebi Edna od celite na deklaracijata Svet po merka na decata e da gi za{titi decata od zloupotreba, eksploatacija i nasilstvo, vklu~uvaj}i i eli- minirawe na diskriminacijata protiv decata so posebni potrebi. Za decata na vozrast od 2 do 9 godini bea postaveni niza pra{awa za da se pro- ceni brojot na pre~kite ili o{tetuvawata kako {to se oslaben vid, nagluvost i te{kotii pri zboruvaweto. Ovoj pristap e vo ramkite na kon- ceptot na funkcionalna popre~enost razvien od SZO i ima za cel da gi poso~i posledicite od site popre~enosti ili o{tetuvawa po razvojot na deteto (na pr. zdravje, ishrana, obrazovanie itn.). Tabelata CP.10 gi prika`uva rezultatite od tie pra{awa. Deset procenti od decata na vozrast od 2 do 9 godini imaat najmalku edna popre~enost {to ja prijavile. Ovoj procent e povisok kaj najsiroma{nite - 12 procenti za razlika od 8 pro- centi kaj najbogatite doma}instva. Romskite deca poverojatno e da imaat najmalku edna popre~enost {to ja prijavile. Tri procenti od decata ne u~at {to da pravat kako drugite deca na svoja vozrast, 2 procenti od decata ne gi razbiraat instrukci- ite i 1 procent imaat pote{kotii so vidot, bilo dewe bilo no}e. Za 13 procenti od decata na voz- rast od 3 do 9 godini, nivnite majki ili neguvate- li smetaat deka nivniot govor ne e normalen. De- vet procenti od decata na 2 godini ne mo`at da imenuvaat nitu eden predmet. 55Republika Makedonija XII HIV/SIDA, seksualno odnesuvawe i deca siraci Poznavawa za prenesuvawe na HIV i koristewe na kondom Eden od najva`nite preduslovi za namaluvawe na stapkata na infekcija so HIV e to~noto znaewe kako se prenesuva HIV i postoeweto strategii za spre~uvawe na prenesuvaweto. To~nata informa- cija e prviot ~ekor kon izdignuvaweto na svesta kaj mladite za sredstvata za da se za{titat od in- fekcija. Prisutni se pogre{ni sfa}awa za HIV koi mo`at da gi zbunat mladite i da gi spre~at napor- ite za prevencija. Vo razli~ni regioni postojat razliki vo pogre{nite sfa}awa iako nekoi va`at kako univerzalni (na primer, deka so deleweto na hranata ili so kasnuvawe od komarec se prenesuva HIV). Generalnoto sobranie na OON, na specijal- nata sednica za HIV/SIDA (UNGASS) upati apel do vladite da go podobrat znaeweto i ve{tinite na mladite za samite da se za{titat od HIV. In- dikatorite za merewe na taa cel kako i MDG za namaluvawe na HIV-infekciite za polovina opfa}aat podobruvawe na nivoto na poznavawa za HIV i spre~uvawe i menuvawe na odnesuvaweto za da se spre~i natamo{noto pro{iruvawe na boles- ta. Modulot HIV se primeni na `eni na vozrast me|u 15 i 49 godini. Eden indikator koj{to se smeta za indikator na MDG i UNGASS e procentot na mladi `eni koi imaat podrobno i to~no znaewe za prevencijata i prenesuvaweto na HIV. @enite bea pra{ani dali gi znaat trite glavni na~ini za prenesuvawe na HIV: da se ima samo eden veren neinficiran partner, sekoga{ da se koristi kondom i apsti- nencija od seks. Rezultatite se prika`ani vo tabelata HA.1. Vo Republika Makedonija, 80 pro- centi od anketiranite `eni na vozrast od 15 do 49 godini slu{nale za SIDA. Postoi zna~itelna razlika pome|u `enite bez nikakvo obrazovanie (34 procenti) i `enite so sredno obrazovanie (96 procenti). Najsiroma{nite klasi (58 procenti) zna~itelno pomalku imaat slu{nato za SIDA od najbogatite klasi (96 procenti). Devedeset i pet procenti od makedonskite `eni slu{nale za SIDA, no pomalku od 6 procenti od `enite od drugite etni~ki grupi slu{nale za SIDA. Na `enite-ispitani~ki od istra`uvaweto MICS im bea pro~itani nekolku izjavi za na~inite na prenesuvawe na HIV/SIDA i bea pra{ani da nave- dat dali veruvaat dali se to~ni trite izjavi za glavnite na~ini za spre~uvawe na HIV/SIDA. Trite glavni na~ini se „da se ima samo eden veren 56 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina procenti neinficiran seksualen partner”, „se- koga{ da se koristi kondom” i „apstinirawe od seks”. Pome|u `enite na vozrast od 15 do 49 godini, 61 procenti smetaat deka samo ako imaat eden nein- ficiran seksualen partner mo`e da se spre~i prenesuvaweto na HIV, 60 procenti postojanoto koristewe na kondom, a 28 procenti znaat deka apstiniraweto od seks e na~in za spre~uvawe na prenesuvaweto na HIV. Sevkupno, 22 procenti gi znaat site tri na~ina i 71 procenti se svesni za najmalku eden od na~inite za spre~uvawe na pre- nesuvaweto. Trieset procenti od `enite ne znaat za nieden od trite na~ini. Po regioni, `enite od Vardarskiot region (85 procenti znaat barem za eden na~in) se podobro informirani od onie vo Polo{kiot region (57 procenti). @enite od urbanite podra~ja (80 pro- centi) se podobro informirani od `enite vo ru- ralnite podra~ja (58 procenti). Znaeweto za spre~uvawe na prenesuvaweto na SIDA zna~itelno se zgolemuva so obrazovnoto nivo. Procentot na `eni (15-49 godini) koi gi znaat site tri na~ini za spre~uvawe na prenesu- vaweto e najnizok kaj `enite bez nikakvo obra- zovanie (4 procenti), kaj `enite so sredno obra- zovanie ovoj procent iznesuva 27 procenti, a znaeweto za barem eden na~in za spre~uvawe na prenesuvaweto e samo 22 procenti kaj `enite bez nikakvo obrazovanie, no kaj `enite so sredno obrazovanie e 91 procenti. Razlikite vo poznava- wata niz vozrasnite grupi ne se osobeno golemi. Op{to, `enite od albanskata i romskata etni~ka grupa se pomalku informirani od makedonskite `eni. Dodeka 77 procenti od makedonskite `eni veruvaat deka so postojanoto koristewe na kondom se spre~uva prenesuvaweto na HIV, ovoj procent e zna~itelno ponizok pome|u `enite od albanskata i romskata etni~ka grupa (34 procenti). Na Tabelata HA.2 e pretstaven procentot na `e- ni koi mo`at to~no da gi poso~at pogre{nite sfa}awa za HIV. Indikatorot za bazira na dvete naj~esti i najva`ni pogre{ni sfa}awa vo Repub- lika Makedonija, deka HIV mo`e da se prenesuva preku natprirodni na~ini i so delewe na hrana. Tabelata, isto taka, dava informacii za toa dali `enite znaat deka HIV ne mo`e da se prenesuva so kasnuvawe od komarec i deka HIV mo`e da se prenese so delewe na igli. Od anketiranite `eni, 32 procenti gi odbivaat dvete naj~esti pogre{ni sfa}awa i znaat deka i lice {to izgleda zdravo mo`e da bide inficirano. Sedumdeset i eden pro- cent od `enite znaat deka HIV ne mo`e da se pre- nesuva po natpriroden pat, 41 procent od `enite znaat deka HIV ne mo`e da se prenesuva so kasnu- vawe od komarec, a 57 procenti od `enite znaat deka i lice {to izgleda zdravo mo`e da bide in- ficirano. @enite od ruralnite podra~ja pomalku e verojatno da znaat koi se pogre{nite sfa}awa od urbanite `eni (19 procenti nasproti 41 procent). @enite so sredno obrazovanie (49 procenti) e poverojat- no da gi prepoznaat obete pogre{ni sfa}awa od `enite so osnovno (11 procenti) ili bez nikakvo obrazovanie (3 procenti). Postojat zna~itelni ra- zliki pome|u `enite od razli~ni etni~ki grupi. Samo 8 procenti od romskite `eni mo`at da gi prepoznaat obete pogre{ni sfa}awa za razlika od makedonskite `eni kade {to toj procent iz- nesuva 43. Prepoznavaweto na obete pogre{ni sfa}awa, isto taka, e pozitivno povrzano so so- cioekonomskiot status koga se meri niz indeksot na bogatstvo, 9 procenti od najsiroma{nite gi prepoznavaat obete pogre{ni sfa}awa za razlika od 52 procenti od najbogatite doma}instva. Tabelata HA.3 gi sumira informaciite od tabe- lite HA.1 i HA.2 i go pretstavuva procentot na `eni koi znaat dva na~ina za spre~uvawe na prene- suvaweto na HIV i odbivaat tri poznati pogre{ni sfa}awa. Obemnoto znaewe za metodite za pre- vencija i prenesuvawe na HIV sè u{te e na nisko nivo iako postojat razliki spored podra~jeto na `iveewe. Prvata kolona go poka`uva procentot na `enite koi znaele dva na~ina za spre~uvawe na prenesu- vaweto na HIV: da se ima samo eden veren nein- ficiran partner i sekoga{ da se koristi kon- dom. Okolu polovina od `enite znaat dva na~ina. Vtorata kolona go poka`uva procentot na `enite koi to~no prepoznale dve pogre{ni sfa}awa za prenesuvaweto na HIV, deka mo`e da se prenese so kasnuvawe od komarec i deka liceto {to iz- gleda zdravo ne mo`e da bide inficirano. Okolu edna tretina od `enite to~no gi prepoznavaat ovie kako pogre{ni sfa}awa. Za kraj, tretata kolona od tabelata go poka`uva procentot na `eni koi imaat obemno znaewe za prenesuvaweto na HIV/SIDA. Ima `eni koi znaat za dva na~ina za spre~uvawe i tri pogre{ni sfa}awa. Dvaeset i ~etiri procenti od `enite na vozrast od 15 do 49 godini spa|aat vo ovaa kategorija. Sevkupno, 51 procent od `enite izjavuvaat deka znaat dva na~ina za spre~uvawe, dodeka vo urbanite podra~ja 57 procenti od `enite gi prepoznavaat dvata na~ina. Sedum procenti od najbogatite znaat dva na~ina za spre~uvawe za razlika od samo 29 procenti od najsiroma{nite doma}instva. Nivoto na obrazovanie e tesno povrzano so poz- navawata za HIV. Poznavawata za spre~uvawe na prenesuvaweto na SIDA zna~itelno se zgolemuva so obrazovnoto nivo. Procentot na `eni (15-49 godini) koi znaat dva na~ina za spre~uvawe na 57Republika Makedonija prenesuvaweto e najnizok kaj `enite bez nikakvo obrazovanie (13 procenti), ili kaj `enite so os- novno obrazovanie (32 procenti), dodeka pome|u `enite so sredno obrazovanie iznesuva 68 pro- centi. Dvaeset i ~etiri procenti od `enite na vozrast od 15 do 49 godini to~no gi prepoznavaat dvata na~ina za spre~uvawe na prenesuvaweto na HIV i odbivaat tri pogre{ni sfa}awa za HIV/SIDA. @ enite od ruralnite podra~ja pomalku e verojatno da imaat poobemno to~no znaewe za HIV/SIDA od `enite vo urbanite podra~ja (14 procenti nasproti 30 procenti). Obemnoto to~no znaewe e visoko kaj makedonskoto naselenie (33 procenti) vo sporedba so drugite etni~ki grupi (pomalku od 8 procenti i za albanskata i za romskata popu- lacija). Trieset i sedum procenti od `enite so sredno obrazovanie imaat obemno to~no znaewe za HIV/SIDA, za razlika od samo 7 procenti ili pomalku od `enite so osnovno ili bez nikakvo obrazovanie. Vo najsiroma{nite doma}instva, samo 5 procenti imaat obemno to~no znaewe, do- deka taa brojka raste do 40 procenti kaj najboga- tite. Obemnoto to~no znaewe varira po regioni - od nisko so 12 procenti vo Polo{kiot region do visoko so 39 procenti vo Vardarskiot region. Klu~en indikator za merewe na spremnosta na zemjite da se spravat so epidemijata na HIV e procentot na mladi lu|e na vozrast od 15 do 24 godini koi znaat dva na~ina za spre~uvawe na HIV, otfrlaat dve pogre{ni sfa}awa i znaat deka lice koe izgleda zdravo mo`e da ima HIV. Dvaeset i sedum procenti od mladite `eni imaat podrobno i to~no znaewe za HIV (grafikon HA.1) godini, {to se odnesuva na prenesuvaweto na HIV od majka na dete, e prika`ano vo tabelata HA.4. Vkupno 71 procenti od `enite znaat deka HIV mo`e da se prenese od majka na dete. Procentot na `eni koi gi znaat site tri na~ina na prenesuvawe od majka na dete e 56 procenti, dodeka 9 procenti od `enite ne znaat za nitu eden poseben na~in. Poznavaweto na site tri na~ini kako se prenesuva SIDA od majka na dete e povisoko vo urbanite podra~ja (61 procenti) otkolku vo ruralnite podra~ja (47 procenti) i e zna~itelno povisoko kaj `enite so povisoko obrazovanie (72 procenti kaj `enite so sredno obrazovanie nasproti 17 pro- centi kaj ` enite bez nikakvo obrazovanie). @enite od albanskata i romskata etni~ka grupa pomalku to~no gi prepoznavaat na~inite na prenesuvawe na HIV od majka na dete od makedonskite `eni (29 procenti nasproti 70 procenti). Na pra{aweto za mehanizmite preku koi se odviva prenesuvaweto od majka na dete, okolu 69 procenti izjavile deka prenesuvaweto vo tekot na bremenosta e mo`no, 60 procenti izjavile deka prenesuvaweto pri poroduvaweto e mo`no i 62 procenti se soglasile deka SIDA mo`e da se prenese preku maj~inoto mleko. Indikatorite za stavovite kon lu|eto so HIV uka`uvaat na stigma i diskriminacija vo op{tes- tvoto. Stigmata i diskriminacijata se niski ako ispitanicite imaat prifatliv stav za slednite ~etiri pra{awa: 1) bi se gri`ele li za ~len na semejstvoto bolen od SIDA; 2) bi kupuvale li sve` zelen~uk od prodava~ koj e HIV pozitiven; 3) smetate li deka na nastavni~ka koj e HIV pozitivna treba da & se dozvoli da predava vo u~ili{te; i 4) ne bi sakale HIV statusot na ~len od semejstvoto da bide tajna. Tabelata HA.5 gi prika`uva stavovite na `enite kon lu|e so HIV/ SIDA. Osumdeset i ~etiri procenti na `eni na vozrast od 15 do 49 godini se soglasile so najmalku edna diskriminira~ka izjava kon lu|eto so HIV/SIDA, dodeka samo 16 procenti izjavile prifatlivi stavovi. Samo 5 procenti ne bi se gri`ile za ~len na semejstvoto bolen od SIDA; 65 procenti ne bi kupuvale sve` zelen~uk od prodava~ koj e HIV pozitiven i 55 procenti smetaat deka na nastavni~ka koj e HIV pozitiv ne treba da ѝ se dozvoli da raboti. @enite od urbanite podra~ja (18 procenti) e poverojatno da iska`at prifatlivi stavovi od onie vo ruralnite podra~ja (13 procenti). @enite na vozrast od 25 do 29 godini e poverojatno da poka`at prifatlivi stavovi. Dvaeset i osum procenti na `eni bez nikakvo obrazovanie ne se soglasuvaat so niedna od diskriminatorskite izjavi, za razlika od samo 9 procenti od onie so osnovno obrazovanie. Romskite `eni e najverojatno da ne poka`uvaat nikakvi diskriminatorski stavovi (23 procen- ti). Za site kategorii, vklu~uvaj}i gi regionite, urbani/ruralni podra~ja, vozrasni grupi, obra- Grafikon HA.1 Procent na `eni so obemno znaewe za prenesuvawe na HIV/SIDA, Repub- lika Makedonija, 2005 Pr oc en t Bez obrazovanie Osnovno Stredno+ prosek za Republika Makedonija Znae 2 na~ina Poso~uva 3 pogre{ni stava Ima obemno zanaewe Poznavawata za prenesuvawe na HIV od majka na dete e isto taka va`en prv ~ekor za `enite da baraat da se testiraat za HIV koga se bremeni za da se izbegne inficirawe na bebeto. @enite treba da znaat deka HIV mo`e da se prenese vo tekot na bremenosta, poroduvaweto i preku doewe. Nivoto na znaewe pome|u `enite na vozrast od 15 do 49 58 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina zovanie, indeks na bogatstvo i etni~ka grupa, pro- centot {to iska`uva diskriminira~ki stav se zgolemuva od prvoto kon ~etvrtoto pra{awe. Drug va`en indikator e znaeweto kade se testira za HIV i koristeweto na tie slu`bi. Indikatorite prika`ani vo tabelata HA.6 se proektirani da se vidi dali `enite se svesni za mestata kade {to se testira od HIV/SIDA, kolku se testirani i na kolku od testiranite im bile soop{teni re- zultatite od testot. Na nekoi mesta, relativno golem del od lu|eto {to se testirani ne se vra}aat da gi zemat svoite rezultati poradi strav da ne ja imaat bolesta, strav deka nivnata privatnost }e se naru{i ili od drugi pri~ini. ^etirieset i pet procenti od `enite vo rep- roduktivno doba vo Republika Makedonija znaat mesto kade {to mo`at da se testiraat za SIDA. @enite {to `iveat vo urbanite podra~ja e po- verojatno da znaat za mesto za razlika od onie vo ruralnite podra~ja. @enite {to `iveat vo Pelagoniskiot region znaat mesto kade {to mo`at da se testiraat (64 procenti) i procentot e povisok od koj bilo region. Potoa sledi Isto~niot region (55 procenti), dodeka ovoj procent e najnizok vo Polo{kiot region (28 procenti). Samo 17 procen- ti od `enite so osnovno obrazovanie znaat mesto kade {to mo`at da se testiraat za razlika od 68 procenti na `eni so sredno obrazovanie. @enite od albanskata etni~ka grupa e pomalku verojatno da znaat mesto kade {to mo`at da se testiraat (18 procenti) za razlika od makedonskite `eni (60 procenti). Samo 3 procenti od `enite se testirale. Ovoj procent e povisok kaj `enite so sredno obrazovanie (5 procenti) otkolku kaj onie so bez nikakvo ili so osnovno obrazovanie (0,3 procen- ti). Na golem del od `enite koi se testirani im bile soop{teni nivnite rezultati (92 procenti). Pome|u `enite {to se porodile vo tekot na dve godini pred anketata, procentot na tie {to bile na sovetuvawe za HIV pred poroduvaweto e prika`an vo tabelata HA.7. Devedeset i osum procenti na `eni vo Republika Makedonija primaat gri`a pred poroduvaweto od stru~en zdravstven rabotnik, pa sepak, samo 12 procenti od `enite dobile informacija za prevencija od HIV vo tekot na zdravstvenata za{tita pred poroduvaweto. Procentot e povisok vo urbanite podra~ja (14 procenti) otkolku vo ruralnite podra~ja (9 pro- centi). Posetuvaweto na sovetuvawe za HIV se zgolemuva so nivoto na obrazovanie od 7 procenti za ` enite bez nikakvo obrazovanie do 17 procenti za `enite so sredno obrazovanie. Makedonskite `eni e poverojatno (20 procenti) od site drugi etni~ki grupi da imaat dobieno informacii za prevencija od HIV. Seksualno odnesuvawe povr- zano so prenesuvaweto na HIV Promoviraweto na bezbedno seksualno odnesu- vawe e va`no za namaluvawe na rasprostranetosta na HIV. Koristeweto kondomi za vreme na seks, osobeno so neredovni partneri, e osobeno va`no za namaluvawe na {ireweto na HIV. Vo pove}eto zemji, pove}e od polovina novi infekcii so HIV se pome|u mladi lu|e na vozrast od 15 do 24 godini i zatoa e osobeno va`na promenata na odnesuvaweto kaj ovaa vozrasna grupa za da se namalat novite infekcii. Eden modul od pra{alnikot se odnesuva{e na `enite na vozrast od 15 do 24 godini za da se oceni nivniot rizik od HIV infekcija. Rizi~nite faktori za HIV opfa}aat seks na prerana vozrast, seks so postari ma`i, seks so neven~an partner so kogo ne `iveat zaedno i nekoristewe kondom. Za~estenosta na seksualnite odnosi {to go zgole- muvaat rizikot od HIV infekcija kaj `enite e prika`ana vo tabelata HA.8 i na slikata HA.2. Kaj `enite na vozrast od 15 do 19 godini vo Republika Makedonija, pomalku od 1 procent imaat seks pred 15-godi{na vozrast. Osum procenti od `enite na vozrast od 20 do 24 godini imaat seks pred 18-godi{na vozrast. Postoi zna~itelna razlika pome|u `enite od urbanite podra~ja (10 procen- ti) i od ruralnite podra~ja (5 procenti) i pome|u `enite bez nikakvo obrazovanie (26 procenti) i onie so sredno obrazovanie (7 procenti). @enite od romskata etni~ka grupa e poverojatno da imaat seks pred 18 godini (27 procenti), za razlika od `enite od drugite etni~ki grupi. Grafikon HA.2 Seksualnoto odnesuvawe {to go zgolemuva rizikot od infekcija so HIV, Re- publika Makedonija, 2005 @eni na vozrast 15-19 koi imale seksualen odnos pred 15-godi{na vozrast @eni na vozrast 20-24 koi imale seksualen odnos pred 18-godi{na vozrast @eni na vozrast 20-24 koi imale seksualen odnos so ma` postar 10 ili pove}e godini Pr oc en t Grad Selo prosek za Republika Makedonija Pet procenti od `enite na vozrast od 15 do 24 godini koi imale seks 12 meseci pred anketata izjavile deka imale seks so ma` postar 10 ili pove}e godini. @enite vo urbanite podra~ja 59Republika Makedonija e pomalku verojatno da imale seks so ma` 10 i pove}e godini postar od `enite vo ruralnite podra~ja (2 nasproti 15 procenti). Promoviraweto na bezbedno seksualno odnesu- vawe e va`no za namaluvawe na rasprostranetosta na HIV. Koristeweto kondomi za vreme na seks, osobeno so neredovni partneri, e osobeno va`no za namaluvawe na {ireweto na HIV. Pove}e od polovina novi infekcii so HIV se pome|u mladi lu|e na vozrast od 15 do 24 godini i zatoa e osobeno va`na promenata na odnesuvaweto kaj ovaa vozrasna grupa za da se namalat novite in- fekcii. Koristeweto kondomi za vreme na seks so drug ma` osven so soprugot i `ivotniot partner (neven~an, so koj ne ` ivee zaedno) se ocenuva{e kaj ` enite na vozrast od 15 do 24 godini koi imale seks so takov partner vo prethodnata godina (Tabela HA.9). Re~isi 80 procenti od `enite na vozrast od 15 do 24 godini koi imale seks 12 meseci pred anketata izjavuvaat deka imale seks so neredoven partner 12 meseci pred anketata. Od tie ` eni, 70 procenti izjavuvaat deka koristele kondom koga imale seks so nivniot posleden visokorizi~en partner. Dvaeset i ~etiri procenti na `eni so osnovno obrazovanie se izjasnile deka koristele kondom za vreme na visokorizi~en seks vo godinata pred anketata, dodeka 73% od `enite so sredno ili so povisoko obrazovanie koristele kondom so takov partner. Sedumdeset i {est procenti na `eni od urbanite podra~ja koristele kondom za vreme na posledniot visokorizi~en seks, za razlika od 46 procenti na `eni od ruralnite podra~ja. Uslovi za `iveewe na deca i siraci Decata siraci ili onie {to `iveat oddeleni od svoite roditeli mo`at da bidat izlo`eni na zgolemen rizik na osiroma{uvawe, diskriminacija, otka`uvawe od imotni prava na nasledstvo, razli~ni formi na zloupotreba i eksploatacija na nivniot trud ili seksualnost. Sledeweto na uslovite na decata siraci i `ivotnite uslovi na decata pomaga vo prepoznavaweto na onie {to mo`at da bidat izlo`eni na rizik i vo sledeweto na promenite niz vremeto. Za~estenosta na decata koi `iveat bez nieden roditel, samo so majka i samo so tatko se pri- ka`ani vo tabelata HA.10. Vkupno 94 procenti od decata na vozrast od 0 do 17 godini `iveat so dvata roditela. Procentot na deca koi ne `iveat nitu so eden biolo{ki roditel iznesuva 0,4 procenti, a procentot na deca na koi edniot ili dvata roditela im se po~inati iznesuva 2 procenti od site deca na vozrast od 0 do 17 godini. Poverojatno e tatkoto na deteto da e po~inat za razlika od nivnite majki. ^etiri procenti od decata `iveat samo so svoite majki, a nivnite tatkovci `iveat na drugo mesto, no toj procent dostignuva re~isi 12% vo Jugoisto~niot region. 60 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Endnoti 1 Terminite “deca na vozrast pod 5 godini”, “deca na vozrast od 0 do 4 godini” i “deca na vozrast od 0 do 59 meseci” se koristat naizmeni~no vo ovoj izve{taj. 2 Modelot na pra{alnik za MICS3 mo`e da se najde na veb-stranicata www.childinfo.org, ili vo UNICEF, 2006. 3 Be{e odredena pra{uvaj}i “na koja etni~ka grupa pripa|a glavata na doma}instvoto?”. 4 Dokolku poinaku ne e navedeno, terminot “obra- zovanie” podrazbira najvisoko obrazovno nivo na liceto {to odgovara niz celiot izve{taj koga toj se koristi kako promenliva za obra- zovanie. 5 Osnovnata analiza na komponentite e naprave- na koristej}i gi podatocite za poseduvawe- to dobra na doma}instvoto i elementite za dodeluvawe ponderi na sekoe sredstvo na doma}instvoto i za dobivawe bodovi za bogat- stvoto na sekoe doma}instvo vo primerokot. (Elementite {to se koristeni vo ovie presmet- ki se slednite: lica po soba za spiewe, vid na pod, vid na pokriv, vid na yidovi, vid na gorivo za gotvewe i drugi sredstva i bela tehnika: elektri~na energija, radio, televizija, mobilen telefon, fiksen telefon, fri`ider, ma{ina za sadovi, kompjuter, ma{ina za perewe ali{ta, ~asovnik, velosiped, motocikl/vespa, zapre`na kola, avtomobil/kamion, motoren ~amec, trak- tor.) Sekoe doma}instvo dobi ponderi spored brojot na ~lenovite vo doma}instvoto i ~leno- vite na doma}instvototo se podeleni vo pet ednakvi grupi, od najsiroma{niot kvantil do najbogatiot vrz baza na bodovite za bogat- stvo na doma}instvoto vo koe{to `iveat. In- deksot za bogatstvo podrazbira podatoci za imot i bogatstvo dobieni spored sredst- vata na doma}instvoto i se koristi za ran- girawe na doma}instvoto spored bogatstvoto, od najsiroma{no do najbogato. Indeksot na bogatstvo ne dava informacii za apsolutnata siroma{tija, momentalnite prihodi ili rasho- di, a presmetanite bodovi za bogatstvo se primenlivi samo za posebni podatoci vrz koi tie se temelat. Dopolnitelni informacii za formiraweto na indeksot na bogatstvo mo`e da se najdat vo Rut{tajn i Xonson, 2004 i vo Filmer i Prit~et, 2001. 6 Za detalen opis vidi vo metodologijate, vidi vo Boerma, Weinstein, Rutstein and Sommerfelt, 1996 7 Zna~i “procent na deca koi propu{tile barem 1 od 8 vakcini” 8 Mereweto na nezadovolenata potreba vo MICS e malku porazli~no od ona {to se koristi vo drugi anketi na doma}instvata, kako {to se demografskite i zdravstvenite anketi (DHS). Vo niv (DHS), se sobiraat podetalni podatoci za dopolnitelnite varijabli, kako {to e post- partalna amenoreja i seksualna aktivnost. Re- zultatite od dvata vida anketi voop{to ne se sporedlivi. 61Republika Makedonija Tabeli Tabelite od ovoj zavr{en izve{taj se grupirani vo slednite temi: Primerok i karakteristiki na anketata Smrtnost kaj decata Ishrana Zdravje na deteto @ivotna sredina Reproduktivno zdravje Razvoj na deteto Obrazovanie Detska za{tita HIV/SIDA, seksualno odnesuvawe i siraci Tabelite se prika`ani so analiza na belezite kako {to se pol, region, urbano ili ruralno `iveali{te, obrazovanie na majkata, indeks na bogati klasi i etni~ka pripadnost. Goleminata na primerokot ne sekoga{ e dovolno golema za da dade verodostojni proceni na site ovie analizi, pa zatoa, za strukturata ili procentite, prepora~anata minimalna golemi- na na imenitelot e 25 neponderirani slu~ai. Procentot so neponderiran imenitel pomal od 25 slu~ai ne e prika`an vo tabelata, a procen- tot zasnovan na pomalku od 50 slu~ai e prika- `an vo zagradi. Sekoja tabela ima fusnoti koi uka`uvaat na indikatorite na MICS i MDG opfateni vo tabelite. 62 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Tabela HH.1: Rezultati od intervjuata na doma}instva i poedinci Broj na doma}instva, `eni i deca pod 5-godi{na vozrast so rezultati od intervjuata so doma}instvata, `enite i decata pod 5-godi{na vozrast i stapka na odziv po doma}instvo, `eni i deca pod 5-godi{na vozrast, Republika Makedonija, 2005 godina @iveali{te Region Vkupno Urbano Ruralno Skopski Pelago-niski Vardarski Severo- isto~en Jugo- zapaden Jugo- isto~en Polo{ki Isto-~en Broj na doma}instva Doma}instva-primeroci 3170 2209 1511 606 330 450 625 462 858 537 5379 Naseleni doma}instva 3119 2168 1463 602 328 443 610 459 848 534 5287 Intervjuirani doma}instva 2751 1950 1271 575 313 412 524 442 686 478 4701 Stapka na odziv po doma}instvo 88.2 89.9 86.9 95.5 95.4 93.0 85.9 96.3 80.9 89.5 88.9 Broj na `eni Podobni `eni 4266 3273 2188 810 435 747 761 658 1263 677 7539 Intervjuirani `eni 4187 3210 2160 808 433 742 734 652 1218 650 7397 Stapka na odziv po `eni 98.1 98.1 98.7 99.8 99.5 99.3 96.5 99.1 96.4 96.0 98.1 Celokupna stapka na odziv po `eni 86.6 88.2 85.8 95.3 95.0 92.4 82.9 95.4 78.0 85.9 87.2 Broj na deca pod 5-godi{na vozrast Broj na podobni deca pod 5-godi{na vozrast 2637 1941 1486 474 289 471 414 408 659 377 4578 Intervjuirana majka/staratel 2615 1933 1475 471 289 471 411 407 651 373 4548 Stapka na odziv po dete 99.2 99.6 99.3 99.4 100.0 100.0 99.3 99.8 98.8 98.9 99.3 Celokupna stapka na odziv po dete 87.5 89.6 86.2 94.9 95.4 93.0 85.3 96.1 79.9 88.6 88.3 Tabela HH.2: Starosna podelba vo edno doma}instvo po pol Podelba na procentot na populacijata na edno doma}instvo po vozrasni grupi od po pet godini i zavisnite vozrasni grupi i brojot na deca na vozrast od 0 do 17 godini, Republika Makedonija, 2005 godina Ma{ki @enski Vkupno broj procent broj procent broj procent Vozrast 0-4 823 6.2 774 5.9 1597 6.0 5-9 960 7.2 903 6.9 1863 7.1 10-14 1074 8.1 1012 7.7 2086 7.9 15-19 1105 8.3 1048 8.0 2152 8.1 20-24 1087 8.2 1020 7.7 2107 8.0 25-29 1019 7.7 977 7.4 1997 7.6 30-34 978 7.4 951 7.2 1929 7.3 35-39 992 7.5 958 7.3 1950 7.4 40-44 976 7.4 935 7.1 1911 7.2 45-49 949 7.2 908 6.9 1857 7.0 50-54 822 6.2 840 6.4 1662 6.3 55-59 604 4.6 635 4.8 1239 4.7 60-64 562 4.2 607 4.6 1169 4.4 65-69 517 3.9 581 4.4 1099 4.2 70+ 741 5.6 956 7.3 1698 6.4 Is~eznati/Ne se znae 38 .3 69 .5 107 .4 Zavisni vozrasni grupi < 15 2858 21.6 2689 20.4 5546 21.0 15-64 9095 68.6 8878 67.4 17973 68.0 65 + 1259 9.5 1537 11.7 2796 10.6 Is~eznati/Ne se znae 38 .3 69 .5 107 .4 Deca na vozrast od 0 do 17 godini 3547 26.8 3260 24.7 6806 25.8 Polnoletni lica 18+/Is~eznati/ Ne se znae 9703 73.2 9914 75.3 19617 74.2 Vkupno 13249 100,0 13174 100,0 26423 100,0 63Republika Makedonija Tabela HH.3: Sostav na doma}instvata Podelba na procentot na doma}instva po izbrani karakteristiki, Republika Makedonija, 2005 godina Broj na doma}instva Ponderiran procent ponderiran neponderiran Pol na nositelot na doma}instvoto Ma{ki 92.4 4343 4294 @enski 7.6 358 407 Region Skopski 26.1 1226 1271 Pelagoniski 12.7 597 575 Vardarski 6.8 320 313 Severoisto~en 7.4 347 412 Jugozapaden 11.9 559 524 Jugoisto~en 9.0 422 442 Polo{ki 12.6 593 686 Isto~en 13.5 635 478 @iveali{te Urbano 60.8 2857 2751 Ruralno 39.2 1844 1950 Broj na ~lenovi vo doma}instvoto 1 .7 33 39 2-3 13.9 651 618 4-5 56.5 2655 1920 6-7 20.0 940 1348 8-9 5.4 255 450 10+ 3.6 167 326 Etni~ka pripadnost Makedonci 65.2 3064 2265 Albanci 25.0 1176 1407 Romi 2.6 120 701 Drugi 7.2 340 328 Vkupno 100,0 4701 4701 Najmalku edno dete na vozrast < 18 godini 68.0 - - Najmalku edno dete na vozrast < 5 godini 20.1 - - Najmalku edna `ena na vozrast 15-49 godini 96.8 - - 64 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Tabela HH.4: Struktura na `eni spored odredeni belezi Podelba na procentot na `eni na vozrast od 15 do 49 godini pozadinski karakteristiki, Republika Makedonija, 2005 godina Broj na `eni Ponderiran procent ponderiran neponderiran Region Skopski 28.0 2069 2160 Pelagoniski 11.0 817 808 Vardarski 6.3 467 433 Severoisto~en 8.2 605 742 Jugozapaden 10.9 808 734 Jugoisto~en 8.3 613 652 Polo{ki 14.4 1068 1218 Isto~en 12.8 949 650 @iveali{te Urbano 60.1 4445 4187 Ruralno 39.9 2952 3210 Vozrast 15-19 15.3 1129 1158 20-24 14.9 1103 1528 25-29 14.6 1078 1637 30-34 14.1 1041 1072 35-39 14.2 1054 630 40-44 13.9 1027 659 45-49 13.0 965 713 Status bra~en/vo zaednica Momentalno vo brak/vo zaednica 57.5 4251 5165 Porano vo brak/vo zaednica 3.3 242 251 Nikoga{ vo brak/vo zaednica 39.3 2904 1981 Maj~inski status Nekoga{ se poroduvala 58.7 4346 5188 Nikoga{ ne se poroduvala 41.3 3051 2209 Obrazovanie Bez obrazovanie 3.6 263 779 Osnovno 40.4 2988 3822 Sredno + 56.0 4146 2796 Indeks na bogatstvo Najsiroma{ni 18.3 1354 2275 Vtori 18.1 1336 1569 Sredni 20.2 1498 1348 ^etvrti 21.3 1577 1265 Najbogati 22.1 1632 940 Etni~ka pripadnost Makedonci 61.4 4545 3193 Albanci 29.0 2145 2468 Romi 2.5 184 1246 Drugi 7.1 522 490 Vkupno 100,0 7397 7397 65Republika Makedonija Tabela HH.5: Struktura na deca pod pet godi{na vozrast spored odredeni belezi Podelba na procentot na deca na vozrast pod 5 godini po pozadinski karakteristiki, Republika Makedonija, 2005 godina Broj na deca pod 5-godi{na vozrast Ponderiran procent ponderiran neponderiran Pol Ma{ki 53.4 2428 2322 @enski 46.6 2118 2223 Region Skopski 37.2 1691 1473 Pelagoniski 9.1 415 471 Vardarski 6.1 279 289 Severoisto~en 7.2 329 471 Jugozapaden 8.7 397 410 Jugoisto~en 8.3 377 407 Polo{ki 16.3 742 651 Isto~en 7.0 316 373 @iveali{te Urbano 54.3 2467 2615 Ruralno 45.7 2080 1930 Vozrast < 6 meseci 7.2 326 233 6-11 meseci 9.3 421 275 12-23 meseci 18.4 837 924 24-35 meseci 19.4 881 939 36-47 meseci 23.5 1067 1039 48-59 meseci 22.3 1016 1135 Obrazovanie na majkata Bez obrazovanie 7.1 324 588 Osnovno 54.8 2491 2595 Sredno + 38.1 1732 1362 Indeks na bogatstvo Najsiroma{ni 28.2 1282 1653 Vtori 21.7 988 931 Sredni 19.4 883 789 ^etvrti 19.3 879 705 Najbogati 11.3 515 467 Etni~ka pripadnost Makedonci 37.5 1704 1698 Albanci 46.1 2097 1661 Romi 5.1 231 829 Drugi 11.3 514 357 Vkupno 100,0 4547 4545 66 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Tabela CM.1: Smrtnost kaj decata Stapka na smrtnost na doen~iwa i deca pod 5-godi{na vozrast po pozadinski karakteristiki, Republika Makedonija, 2005 godina Stapka na smrtnost kaj doen~iwata* Stapka na smrtnost kaj deca pod 5 godini** Pol Ma{ki 19 21 @enski 9 10 @iveali{te Urbano 9 10 Ruralno 23 26 Obrazovanie na `enite Bez obrazovanie 25 28 Sredno + - - Indeks na bogatstvo Najsiroma{ni 60% 22 25 Najbogati 40% - - Vkupno 16 17 Isto~en model. Datum na upatuvawe: mart 2002 godina * indikator 2 na MICS; indikator 14 na MDG ** indikator 1 na MICS; indikator 13 na MDG Tabela CM.2: Vkupno rodeni deca i procent na umreni Sredna brojka na deca {to se rodeni, deca {to pre`iveale i procent na mrtvi spored vozrasta na `enite, Republika Makedonija, 2005 godina Sredna brojka na deca {to se rodeni Sredna brojka na deca {to pre`iveale Procent na mrtvi Broj na `eni Vozrast 15-19 .003 .002 .045 1129 20-24 .069 .065 .057 1103 25-29 .429 .425 .009 1078 30-34 .872 .855 .020 1041 35-39 .960 .893 .069 1054 40-44 .561 .520 .073 1027 45-49 .726 .671 .076 965 Vkupno .505 .479 .051 7397 67Republika Makedonija Tabela NU.1: Detska pothranetost Procent na deca na vozrast od 0 do 59 meseci koi se seriozno ili sredno nedovolno ishraneti, Republika Makedonija, 2005 godina Te`ina so vozrast Visina so vozrast Te`ina so visina Broj na deca na vozrast od 0 do 59 meseci % pod % pod % nad % pod % pod % pod % pod % nad - 2 SD* - 3 SD* + 2 SD - 2 SD** - 3 SD** - 2 SD*** - 3 SD*** + 2 SD Pol Ma{ki 2.3 .3 9.2 10.4 2.7 1.9 .2 10.6 9.2 @enski 2.3 .2 7.2 6.8 1.8 2.8 1.3 10.6 7.2 Region Skopski 2.2 .2 9.9 6.5 1.5 2.4 .2 7.7 9.9 Pelagoniski 3.6 .6 9.2 7.5 3.3 1.4 .3 9.1 9.2 Vardarski .2 .0 4.9 9.2 2.6 1.1 .0 13.8 4.9 Severoisto~en 3.5 .2 9.7 17.7 4.1 .6 .4 19.9 9.7 Jugozapaden 8.4 .9 9.2 8.1 5.2 13.9 7.6 13.9 9.2 Jugoisto~en 1.1 .2 5.1 18.4 2.0 .7 .2 14.3 5.1 Polo{ki .4 .1 5.6 7.1 1.6 .6 .0 7.2 5.6 Isto~en 1.0 .0 10.1 3.4 .8 .2 .0 13.9 10.1 @iveali{te Urbano 2.4 .4 9.7 8.2 2.5 1.3 .3 12.3 9.7 Ruralno 2.2 .1 6.7 9.2 2.1 3.5 1.3 8.7 6.7 Vozrast < 6 meseci .3 .0 13.5 1.8 .0 2.1 .6 8.0 13.5 6-11 meseci 7.3 .7 3.1 13.4 1.6 11.4 .2 4.7 3.1 12-23 meseci 3.4 .5 5.7 13.6 4.4 1.7 .5 13.9 5.7 24-35 meseci 2.3 .1 8.2 7.5 2.2 3.9 2.9 9.1 8.2 36-47 meseci 1.6 .4 9.0 8.3 2.0 .6 .1 9.0 9.0 48-59 meseci 1.0 .0 9.8 6.7 1.8 .3 .1 13.8 9.8 Obrazovanie na majkata Bez obrazovanie 5.3 .5 11.5 17.4 5.2 1.2 .2 7.2 11.5 Osnovno 3.0 .4 5.5 9.2 2.5 3.3 1.2 9.7 5.5 Sredno + .7 .0 11.8 6.2 1.4 1.1 .2 12.7 11.8 Indeks na bogatstvo Najsiroma{ni 3.9 .3 6.9 11.2 3.0 3.5 .1 9.9 6.9 Vtori 2.0 .4 5.8 7.7 1.8 1.1 .3 9.0 5.8 Sredni 2.2 .2 7.5 10.3 2.9 1.0 .4 10.6 7.5 ^etvrti 1.2 .3 7.9 6.4 1.6 4.3 3.3 12.4 7.9 Najbogati .8 .0 18.5 4.8 1.3 1.5 .4 13.1 18.5 Etni~ka pripadnost Makedonci 1.5 .2 11.6 7.8 2.0 2.3 1.6 13.4 11.6 Albanci 2.8 .3 5.1 8.0 2.2 2.8 .3 8.3 5.1 Romi 5.8 .8 17.1 16.6 5.4 1.5 .5 6.9 17.1 Drugi 1.1 .0 5.5 11.2 1.9 .4 .0 13.4 5.5 Vkupno 2.3 .3 8.3 8.7 2.3 2.3 .8 10.6 8.3 * MICS indikator 6; MDG indikator 4 ** MICS indikator 7 *** MICS indikator 8 68 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Tabela NU.2: Prvo doewe Procent na `eni na vozrast od 15 do 49 godini so edno poroduvawe vo dvete godini pred anketata koi go doele svoeto bebe eden ~as i eden den po poroduvaweto, Republika Makedonija, 2005 godina Procent na rodilki {to doele eden ~as po poroduvaweto* Procent na rodilki {to po~nale da dojat eden den po poroduvaweto Broj na `eni so `iv porod vo dvete godini pred anketata Region Skopski 16.0 80.0 213 Pelagoniski 23.8 90.4 46 Vardarski 41.3 88.2 18 Severoisto~en 46.2 90.7 39 Jugozapaden 48.1 57.7 59 Jugoisto~en 34.9 91.0 36 Polo{ki 22.2 79.1 115 Isto~en 33.0 90.4 41 @iveali{te Urbano 23.6 86.7 308 Ruralno 30.1 73.7 257 Meseci po poroduvaweto < 6 meseci 27.7 93.3 103 6-11 meseci 22.8 85.5 150 12-23 meseci 28.0 74.4 313 Obrazovanie na majkata Bez obrazovanie 32.9 68.0 35 Osnovno 27.9 77.4 334 Sredno + 23.1 88.6 197 Indeks na bogatstvo Najsiroma{ni 36.3 80.2 158 Vtori 25.4 75.4 102 Sredni 29.4 86.4 104 ^etvrti 14.8 80.5 138 Najbogati 25.3 82.1 64 Etni~ka pripadnost Makedonski 31.0 80.4 174 Albanci 26.8 77.7 306 Romi 24.6 82.0 19 Drugi 14.6 95.1 67 Vkupno 26.6 80.8 566 * indikator 45 na MICS 69Republika Makedonija Tabela NU.3: Doewe Procent na `ivorodeni deca spored statusot na doewe za sekoja vozrasna grupa, Republika Makedonija, 2005 godina Deca od 0 do 3 meseci Deca od 0 do 5 meseci Deca od 6 do 9 meseci Deca od 12 do 15 meseci Deca od 20 do 23 meseci procent na isklu~i- vo doeni broj na deca procent na isklu~i- vo doeni* broj na deca procent na doeni so maj~ino mleko i cvrsta/ ka{esta hrana** broj na deca procent na doeni*** broj na deca procent na doeni*** broj na deca Pol Ma{ki 21.8 154 15.8 217 21.2 185 44.9 184 16.7 130 @enski 30.2 57 16.8 108 11.2 109 44.5 112 28.0 111 @iveali{te Urbano 25.3 157 20.1 198 11.5 167 47.6 144 26.4 122 Ruralno 20.6 54 10.0 128 25.5 126 42.1 153 17.3 119 Obrazovanie na majkata Bez obrazovanie (*) (*) (8.4) 49 (34.9) 9 (81.0) 38 (47.9) 11 Osnovno 34.9 115 21.0 199 33.0 118 43.4 185 27.5 148 Sredno + 12.6 54 8.7 78 (5.5) 165 29.7 73 8.1 82 Indeks na bogatstvo Najsiroma{ni 15.6 73 10.0 124 34.2 84 44.8 111 40.4 57 Vtori (13.6) 45 (8.9) 69 (45.3) 24 52.2 73 9.9 61 Sredni (12.7) 44 (10.0) 56 (11.5) 58 (48.5) 48 (23.8) 47 ^etvrti (*) 40 (47.1) 60 (*) 71 (34.9) 33 17.1 49 Najbogati (*) 9 (*) 18 (*) 56 (32.2) 31 (15.5) 27 Etni~ka pripadnost Makedonci (13.7) 66 9.8 92 9.1 111 48.4 89 12.1 85 Albanci 37.9 100 21.4 185 (14.8) 79 41.8 173 24.4 125 Romi (2.8) 33 (3.0) 36 (48.0) 12 56.7 14 53.3 9 Drugi (*) 15 (*) 12 (*) 91 (*) 21 (*) 23 Vkupno 24.1 211 16.2 326 17.5 293 44.8 296 21.9 241 * indikator 15 na MICS ** indikator 17 na MICS *** indikator 16 na MICS 70 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Tabela NU.3w: [emi na ishrana na doen~iwa po vozrast Podelba na procentot na deca na vozrast pod 3 godini spored {emata na ishrana i vozrasnata grupa, Republika Makedonija, 2005 godina [ema na ishrana na doen~iwa isklu~ivo doeni deca doeni i {to piele samo obi~na voda doeni i {to piele nemle~ni te~nosti doeni i hraneti so druga mle~na/ bebe-{ka hrana doeni i so druga dopol- nitelna hrana odbieni od cicawe (nedoeni) vkupno broj na deca Vozrast vo meseci 0-1 40.4 4.5 7.4 44.1 1.1 2.5 100.0 95 2-3 10.8 23.4 28.7 27.3 1.6 8.2 100.0 116 4-5 1.5 4.0 7.0 65.3 7.8 14.4 100.0 114 6-7 .0 1.1 28.7 35.5 23.4 11.3 100.0 163 8-9 .0 13.1 1.9 5.7 10.1 69.2 100.0 130 10-11 .2 .2 6.6 9.1 45.7 38.2 100.0 127 12-13 .0 .0 1.3 7.3 40.4 51.0 100.0 181 14-15 .2 .2 3.7 7.8 26.2 61.9 100.0 115 16-17 .0 4.3 .8 2.2 15.1 77.6 100.0 170 18-19 .1 .7 1.2 9.8 16.0 72.2 100.0 130 20-21 .7 .0 1.0 0.9 21.7 75.7 100.0 117 22-23 .0 .9 2.2 4.0 12.5 80.4 100.0 124 24-25 .0 .8 .1 1.1 11.8 86.2 100.0 181 26-27 .0 .0 .5 1.5 9.1 88.8 100.0 136 28-29 .0 .0 .0 .1 3.7 96.3 100.0 197 30-31 .0 .0 .0 2.4 5.9 91.7 100.0 129 32-33 .0 .0 .0 .0 3.5 96.5 100.0 146 34-35 .0 .0 .0 .0 3.6 96.4 100.0 92 Vkupno 2.2 2.7 4.9 11.2 15.0 64.0 100.0 2464 71Republika Makedonija Tabela NU.4: Soodvetno hraneti doen~iwa Procent na doen~iwa na vozrast pod 6 meseci {to isklu~ivo se dojat, procent na doen~iwa od 6 do 11 meseci {to se dojat i jadele tvrda/polutvrda hrana barem so prepora~aniot minimalen broj prethodniot den i procent na doen~iwa soodvetno hraneti, Republika Makedonija, 2005 godina Procent na doen~iwa 0-5 meseci isklu~iv doeni 6-8 meseci {to bile doeni i hraneti so dopolnitelna hrana najmalku 2 pati vo poslednite 24 ~asa 9-11 meseci {to bile doeni i hraneti so dopolnitelna hrana najmalku 3 pati vo poslednite 24 ~asa 6-11 meseci {to bile doeni i hraneti so dopolnitelna hrana najmalku spored prepora~aniot minimalen broj na den* 0-11 meseci {to bile soodvetno hraneti** broj na doen~iwa na vozrast od 0 do 11 meseci Pol Ma{ki 15.8 18.9 14.8 17.7 16.8 466 @enski 16.8 (10.5) 18.7 15.0 15.7 280 @iveali{te Urbano 20.1 7.9 27.4 14.1 16.9 422 Ruralno 10.0 (29.1) 9.1 19.4 15.7 324 Obrazovanie na majkata Bez obrazovanie (8.4) (30.4) (42.1) 37.5 17.5 71 Osnovno 21.0 39.0 9.6 22.5 21.7 401 Sredno + 8.7 (2.8) (29.5) 8.1 8.3 274 Indeks na bogatstvo Najsiroma{ni 10.0 (41.6) 16.3 29.5 20.0 252 Vtori (8.9) (46.7) (16.4) 28.0 16.7 116 Sredni (10.0) (7.9) (7.4) 7.7 8.6 143 ^etvrti (47.1) (*) (25.7) (7.7) 23.0 153 Najbogati (*) (*) (*) (*) (6.3) 82 Etni~ka pripadnost Makedonci 9.8 (5.6) 37.3 15.3 13.2 236 Albanci 21.4 (15.2) 5.6 8.8 15.6 343 Romi (3.0) (42.0) (33.9) 38.8 14.7 54 Drugi (*) (*) (*) (*) (26.2) 114 Vkupno 16.2 16.3 17.0 16.6 16.4 746 * indikator 18 na MICS ** indikator 19 na MICS 72 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Tabela NU.8: Doen~iwa so niska rodilna te`ina Procent na `ivorodeni vo dvete godini pred anketata {to te`ele pod 2500 grama pri porodu- vaweto, Republika Makedonija, 2005 Procent na `ivorodeni: Broj na `ivorodeni: pod 2500 grama* te`ina pri poroduvawe** Region Skopski 5.4 88.1 213 Pelagoniski 4.9 95.0 46 Vardarski 5.7 98.7 18 severoisto~en 6.9 95.7 39 jugozapaden 10.1 93.3 59 jugoisto~en 7.5 98.7 36 Polo{ki 6.9 95.8 115 Isto~en 5.3 95.2 41 @iveali{te Urbano 5.3 94.8 308 Ruralno 7.8 90.4 257 Obrazovanie na majkata Bez obrazovanie 10.5 83.3 35 Osnovno 6.6 90.8 334 Sredno + 5.4 97.9 197 Indeks na bogatstvo Najsiroma{ni 7.8 85.0 158 Vtori 7.2 92.3 102 Sredni 5.5 95.9 104 ^etvrti 5.3 97.9 138 Najbogati 5.4 96.7 64 Etni~ka pripadnost Makedonci 5.4 97.0 174 Albanci 7.0 90.6 306 Romi 6.9 76.9 19 Drugi 6.3 96.9 67 Vkupno 6.4 92.8 566 * indikator 9 na MICS ** indikator 10 na MICS 73Republika Makedonija Tabela CH.1: Imunizacija Procent na deca na vozrast od 18 do 29 meseci vakcinirani od detski bolesti vo koe bilo vreme pred anketata i pred prviot rodenden, Republika Makedonija, 2005 godina Procent na deca koi bile vakcinirani od: Broj na deca na vozrast 18-29 meseciBCG* DPT1 DPT2 DPT3** Polio1 Polio2 Polio3 *** Sipanici **** S$***** ni{to Vakcinirani vo koe bilo vreme pred anketata Spored: Kni{ka za vakcinacija 74.3 74.6 74.0 71.6 73.8 73.3 72.1 67.6 64.9 .0 884 Izvestuvawe od majkata 19.1 14.9 13.2 10.1 17.6 16.2 9.4 15.2 6.2 .9 884 I dvete 98.0 96.6 94.3 88.3 97.0 95.0 86.4 88.4 75.5 1.0 884 Vakcinirano do 12 meseci 97.2 94.0 90.1 82.1 94.6 91.7 80.8 80.4 60.2 1.0 884 * indikator 25 na MICS ** indikator 27 na MICS *** indikator 26 na MICS **** indikator 28 na MICS; indikator 15 na MDG; za sipanici se zema predvid procentot na vakcinirani do 18 meseci ***** indikator 31 na MICS Tabela CH.2: Imunizacija spored karakteristikite na ispitanicite Procent na deca na vozrast od 18 do 29 meseci momentno vakcinirani od detski bolesti, Repub- lika Makedonija, 2005 godina Procent na deca koi bile vakcinirani od: Broj na deca na vozrast od 18-29 meseciBCG DPT1 DPT2 DPT3 Polio1 Polio2 Polio3 Sipa- nici S$ Ni- {to Pro- cent so zdrav- stvena kni{ka Pol Ma{ki 97.9 95.7 93.2 86.6 96.5 94.4 82.3 88.3 71.5 1.0 70.5 401 @enski 98.0 97.3 95.2 89.7 97.4 95.4 90.0 88.5 78.9 1.0 79.0 483 @iveali{te Urbano 97.5 97.0 95.0 89.5 96.1 95.1 91.7 89.2 80.4 1.5 82.6 479 Ruralno 98.5 96.0 93.3 86.7 98.0 94.9 80.1 87.6 69.5 .3 66.3 406 Obrazovanie na majkata Bez orazovanie 91.2 88.4 86.1 83.3 90.8 87.9 84.4 70.8 64.6 5.3 68.8 42 Osnovno 98.6 97.2 94.9 87.0 97.3 94.8 83.8 87.6 72.5 .7 71.5 533 Sredno + 97.8 96.6 94.3 91.1 97.2 96.2 91.1 91.9 81.7 .9 82.1 309 Indeks na bogatstvo Najsiroma{ni 95.9 93.9 91.6 85.2 94.7 90.2 75.1 79.8 60.1 2.8 67.1 220 Vtori 98.8 97.4 96.2 93.8 98.1 97.3 92.1 92.2 84.0 .0 83.8 239 Sredni 100.0 99.4 96.7 88.5 99.1 98.2 91.2 88.9 79.2 .0 73.2 176 ^etvrti 97.9 96.5 93.3 85.3 95.9 93.4 89.1 91.4 79.1 .7 81.4 154 Najbogati 96.9 95.7 92.9 85.5 97.7 97.7 85.9 93.2 77.1 1.2 65.1 95 Etni~ka pripadnost Makedonci 98.5 97.6 96.9 95.3 97.8 97.5 94.1 93.7 88.3 .9 89.8 351 Albanci 97.8 96.3 92.7 82.3 96.4 93.1 78.8 86.2 65.0 1.0 61.4 439 Romi 95.6 91.1 85.4 82.6 94.3 88.5 84.8 74.7 66.4 3.4 75.5 40 Drugi 97.0 96.2 94.2 89.8 98.5 96.5 93.3 80.5 76.2 .0 90.8 55 Vkupno 98.0 96.6 94.3 88.3 97.0 95.0 86.4 88.4 75.5 1.0 75.1 884 74 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Tabela CH.4: Terapija so oralna rehidracija Procent na deca na vozrast od 0 do 59 meseci so dijarea vo izminatite dve nedeli i terapija so rast- vor za oralna rehidracija (ORS) ili druga terapija za oralna rehidracija (ORT), Republika Makedonija, 2005 godina Imale dijarea izminatite 2 nedeli Broj na deca na vozrast od 0 do 59 meseci Deca so dijarea koi bile lekuvani so: Broj na deca na vozrast od 0 do 59 meseci so dijarea te~nost od paket za ORS prepora~ana doma{na te~nost ne se lekuva Stapka na upotreba na ORT * Pol Ma{ki 5.6 2428 25.0 58.5 22.6 77.4 136 @enski 9.1 2118 22.8 65.8 15.9 84.1 193 Region Skopski 3.7 1691 32.1 43.4 31.6 68.4 63 Pelagoniski 24.5 415 (5.8) (94.0) (3.4) (96.6) 101 Vardarski 2.4 279 (*) (*) (*) (*) 7 Severoisto~en 4.6 329 (21.5) (46.5) (32.9) (67.1) 15 Jugozapaden 9.7 397 (59.2) (15.7) (27.4) (72.6) 39 Jugoisto~en 4.6 377 (*) (*) (*) (*) 18 Polo{ki 3.6 742 (40.1) (48.4) (29.6) (70.4) 27 Isto~en 18.8 316 (13.3) (82.5) (6.4) (93.6) 59 @iveali{te Urbano 7.6 2467 18.6 69.9 14.7 85.3 187 Ruralno 6.8 2080 30.3 53.5 23.9 76.1 142 Vozrast < 6 meseci 5.6 326 (*) (*) (*) (*) 18 0-11 meseci 20.1 421 (33.3) (61.7) (6.1) (93.9) 85 12-23 meseci 14.1 837 16.4 77.2 13.6 86.4 118 24-35 meseci 4.9 881 16.1 51.3 37.4 62.6 44 36-47 meseci 3.3 1067 29.6 44.9 32.6 67.4 35 48-59 meseci 2.9 1016 (33.0) (51.8) (24.8) (75.2) 30 Obrazovanie na majkata Bez obrazovanie 6.2 324 26.3 48.2 28.3 71.7 20 Osnovno 7.2 2491 31.0 54.6 20.8 79.2 179 Sredno + 7.5 1732 13.3 76.4 14.3 85.7 130 Indeks na bogatstvo Najsiroma{ni 10.0 1282 33.7 56.2 14.1 85.9 129 Vtori 8.3 988 15.5 66.0 20.9 79.1 82 Sredni 4.3 883 (30.6) (49.3) (31.6) (68.4) 38 ^etvrti 2.4 879 (26.5) (39.9) (44.2) (55.8) 21 Najbogati 11.5 515 (*) (*) (*) (*) 59 Etni~ka pripadnost Makedonci 9.1 1704 12.5 77.4 13.3 86.7 155 Albanci 6.4 2097 32.1 51.6 23.2 76.8 134 Romi 9.0 231 33.9 49.9 22.7 77.3 21 Drugi 3.7 514 (44.6) (37.4) (26.4) (73.6) 19 Vkupno 7.2 4547 23.7 62.8 18.7 81.3 329 * indikator 33 na MICS 75Republika Makedonija Tabela CH.5: Doma{no lekuvawe na dijarea Procent na deca na vozrast od 0 do 59 meseci so dijarea vo poslednite dve nedeli koi vnesuvale zgolemeni te~nosti i prodol`ile so ishranata za vreme na bolesta, Republika Makedonija, 2005 godina Imale dijarea izmina- tite 2 nedeli Broj na deca na vozrast od 0 do 59 meseci Deca so dijarea koi: Doma{no lekuvawe na dijarea* Primile ORT ili vnesuvale zgolemeni te~nosti i prodol-`ile so ishranata** Broj na deca na vozrast 0-59 meseci so dijarea piele pove}e piele isto ili pomalku jadele pomalku, isto ili pove}e jadele mnogu pomalku ili voop{to ne jadele Pol Ma{ki 5.6 2428 20.7 74.1 39.8 59.6 8.5 26.4 136 @enski 9.1 2118 9.0 90.2 65.9 29.7 4.3 57.3 193 Region Skopski 3.7 1691 18.9 78.3 39.2 60.6 6.0 26.1 63 Pelagoniski 24.5 415 (6.5) (91.7) 51.2 (40.6) (1.6) (48.0) 101 Vardarski 2.4 279 (*) (*) (*) (*) (*) (*) 7 Severoisto~en 4.6 329 (37.8) (56.6) (65.9) (34.1) (13.6) (46.9) 15 Jugozapaden 9.7 397 (5.3) (89.4) (45.2) (52.4) (3.7) (22.0) 39 Jugoisto~en 4.6 377 (*) (*) (*) (*) (*) (*) 18 Polo{ki 3.6 742 (36.1) (60.0) (47.8) (52.2) (22.3) (37.2) 27 Isto~en 18.8 316 (9.7) (90.0) (83.5) (16.5) (2.8) (80.3) 59 @iveali{te Urbano 7.6 2467 14.1 84.7 69.4 26.6 6.1 61.2 187 Ruralno 6.8 2080 13.5 82.0 36.3 62.5 6.0 22.6 142 Vozrast 0-11 meseci 13.8 746 6.4 90.1 57.5 35.9 2.7 52.9 103 12-23 meseci 14.1 837 9.7 87.8 60.1 39.7 5.4 50.6 118 24-35 meseci 4.9 881 25.7 72.2 43.5 54.5 9.4 26.0 44 36-47 meseci 3.3 1067 21.9 74.7 53.5 42.5 11.4 33.4 35 48-59 meseci 2.9 1016 (29.3) (70.7) (45.7) (54.3) (9.3) (31.2) 30 Obrazovanie na majkata Bez obrazovanie 6.2 324 9.9 76.4 49.8 41.8 6.4 34.8 20 Osnovno 7.2 2491 16.9 79.8 33.0 62.8 5.0 21.5 179 Sredno + 7.5 1732 10.2 89.8 86.2 13.8 7.4 77.5 130 Indeks na bogatstvo Najsiroma{ni 10.0 1282 12.7 84.8 27.4 65.3 5.0 20.3 129 Vtori 8.3 988 13.7 82.1 71.3 28.7 4.4 60.6 82 Sredni 4.3 883 (29.7) (67.4) (39.6) (60.4) (9.7) (20.7) 38 ^etvrti 2.4 879 (8.3) (87.1) (75.2) (24.8) (8.3) (41.0) 21 Najbogati 11.5 515 (*) (*) (*) (*) (*) (*) 59 Etni~ka pripadnost Makedonci 9.1 1704 8.8 91.1 79.0 16.2 5.4 69.6 155 Albanci 6.4 2097 16.3 81.0 29.5 69.2 4.5 17.3 134 Romi 9.0 231 30.5 60.2 39.8 59.6 9.9 29.7 21 Drugi 3.7 514 (19.2) (65.3) (57.3) (42.7) (18.5) (48.4) 19 Vkupno 7.2 4547 13.8 83.5 55.1 42.1 6.1 44.5 329 * indikator 34 na MICS ** indikator 35 na MICS 76 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Tabela CH.6: Barawe na zdravstvena za{tita pri somne` za pnevmonija Procent na deca na vozrast od 0 do 59 meseci so pretpostavena pnevmonija koi vo izminatite dve nedeli posetile zdravstvena ustanova, Republika Makedonija, 2005 godina Imale akutna respira- torna infekcija1 Broj na deca na vozrast 0-59 meseci Deca so pretpostavena pnevmonija koi posetile: Koja bilo sood- vetna usta- nova* Broj na deca na vozrast 0-59 meseci so pretpo- stavena pnev- monija javni izvori privatni izvori dr`avna bolnica dr`av- en zdrav- stven centar dr`avna zdrav- stvena ambul- anta druga dr`av- na usta- nova privat- na bol nica/ kli- nika privaten op{t lekar apteka mobil- na klini- ka Pol Ma{ki 7.2 2428 22.6 13.0 31.6 2.7 16.9 8.8 .0 1.1 95.0 176 @enski 4.7 2118 31.3 22.2 24.3 1.4 4.2 2.0 1.1 3.9 88.5 100 Region Skopski 3.0 1691 21.5 3.8 54.2 .0 .2 8.3 .0 11.9 97.4 50 Pelagoniski 16.1 415 (10.4) (27.5) (46.4) (2.5) (.0) (8.5) (.0) (.0) (95.4) 67 Vardarski 15.2 279 (9.5) (3.9) (8.8) (.0) (77.9) (1.7) (.0) (.0) (*) 43 Severo- isto~en 3.2 329 (*) (*) (*) (*) (*) (*) (*) (*) (*) 10 Jugozapaden 6.8 397 (39.3) (24.6) (18.2) (.0) (2.2) (8.0) (4.1) (.0) (85.8) 27 Jugoisto~en 11.9 377 51.0 17.2 12.1 2.9 .0 .0 .0 .0 83.2 45 Polo{ki 3.6 742 38.6 24.6 5.7 8.6 .0 6.3 .0 .0 83.8 27 isto~en 2.4 316 (*) (*) (*) (*) (*) (*) (*) (*) 100.0 8 @iveali{te Urbano 5.6 2467 22.5 20.7 15.0 1.9 24.3 6.4 .0 4.3 93.7 139 Ruralno 6.6 2080 29.0 11.9 43.1 2.6 .0 6.2 .8 .0 91.6 137 Vozrast 0-11 meseci 3.4 746 (26.3) (23.8) (25.0) (2.8) (2.4) (10.7) (.0) (.0) (91.0) 25 12-23 meseci 10.6 837 23.4 11.3 44.5 .6 2.9 12.5 .0 2.2 95.1 88 24-35 meseci 4.6 881 35.3 14.3 28.4 1.6 2.5 1.8 2.7 4.8 88.6 41 36-47 meseci 7.7 1067 20.6 19.9 13.1 2.1 35.7 1.2 .0 .0 91.5 82 48-59 meseci 3.9 1016 31.6 17.4 30.3 6.7 .8 4.9 .0 5.1 94.8 39 Obrazovanie na majkata Bez obrazovanie 9.3 324 13.7 40.6 11.7 .0 2.3 18.8 .0 .0 87.1 30 Osnovno 6.6 2491 29.4 13.4 39.5 .9 1.1 4.4 .7 3.6 90.8 166 Sredno + 4.6 1732 22.7 13.2 13.7 5.9 39.1 5.6 .0 .0 98.7 80 Indeks na bogatstvo Najsiroma{ni 9.8 1282 27.3 19.7 37.3 2.3 1.2 5.5 .0 .0 92.6 126 Vtori 7.3 988 20.1 8.8 22.0 .0 39.3 6.0 .0 2.7 96.4 72 Sredni 4.0 883 (30.3) (17.1) (23.3) (6.9) (.0) (12.1) (.0) (.0) (89.7) 35 ^etvrti 2.9 879 (20.2) (23.4) (16.9) (.0) (9.7) (.0) (4.3) (15.3) (85.5) 26 Najbogati 3.3 515 (*) (*) (*) (*) (*) (*) (*) (*) (*) 17 Etni~ka pripadnost Makedonci 6.9 1704 21.5 21.5 14.5 3.3 28.0 7.7 .0 .0 96.6 117 Albanci 5.5 2097 21.4 10.8 49.0 2.0 .0 7.1 1.0 5.1 92.8 115 Romi 5.7 231 52.0 12.1 24.6 .0 7.6 1.0 .0 .0 91.5 13 Drugi 5.9 514 (47.3) (19.4) (10.5) (.0) (.0) (.0) (.0) (.0) (77.2) 30 Vkupno 6.1 4547 25.8 16.3 29.0 2.2 12.3 6.3 .4 2.1 92.7 276 * indikator 23 na MICS 77Republika Makedonija Tabela CH.7: Lekuvawe na pnevmonija so antibiotici Procent na deca na vozrast od 0 do 59 meseci so pretpostavena pnevmonija koi bile le~eni so antibiotici, Republika Makedonija, 2005 godina Imale akutna respiratorna infekcija Broj na deca na vozrast od 0 do 59 meseci Procent na deca na vozrast od 0 do 59 meseci so pretpostavena pnevmonija koi bile le~eni so antibiotici vo izminatite dve nedeli* Broj na deca na vozrast od 0 do 59 meseci so pretpostavena pnevmonija vo izminatite dve nedeli pred anketata Pol Ma{ki 7.2 2428 81.2 176 @enski 4.7 2118 60.6 100 @iveali{te Urbano 5.6 2467 75.9 139 Ruralno 6.6 2080 71.5 137 Vozrast 0-11 meseci 3.4 746 (46.4) 25 12-23 meseci 10.6 837 84.6 88 24-35 meseci 4.6 881 59.1 41 36-47 meseci 7.7 1065 81.2 82 48-59 meseci 3.9 1016 66.2 39 Obrazovanie na majkata Bez obrazovanie 9.3 324 68.1 30 Osnovno 6.6 2491 70.1 166 Sredno + 4.6 1732 83.4 80 Indeks na bogatstvo Najsiroma{ni 9.8 1282 73.4 126 Vtori 7.3 988 82.0 72 Sredni 4.0 883 (63.8) 35 ^etvrti 2.9 879 (71.0) 26 Najbogati 3.3 515 (*) 17 Etni~ka pripadnost Makedonci 6.9 1704 74.2 117 Albanci 5.5 2097 76.1 115 Romi 5.7 231 82.9 13 Drugi 5.9 514 (58.7) 30 Vkupno 6.1 4547 73.7 276 * indikator 22 na MICS 78 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Tabela CH.7A: Poznavawe na dvata znaka za opasnost od pnevmonija Procent na majki/neguvateli na deca na vozrast od 0 do 59 meseci za poznavawe na vidovite simptomi za deteto vedna{ da se odnese vo detska ustanova i procent na majki/neguvateli koi go prepoznavaat brzoto i te{ko di{ewe kako znaci vedna{ da se pobara zdravstvena za{tita, Republika Makedonija, 2005 godina Procent na majki/neguvateli na deca na vozrast od 0 do 59 meseci koi smetaat deka deteto vedna{ treba da se odnese vo zdravstvena ustanova ako deteto: Majki/ neguvateli koi gi prepoznavaat dvata znaka za opastnost od pnevmonija Broj na majki/ negu- vateli na deca na vozrast od 0 do 59 meseci ne mo`e da pie ili cica pove}e se razboluva dobie treska di{i brzo di{i te{ko ima krv vo stolicata slabo pie poka`uva drugi simptomi Region Skopski 21.6 61.9 93.7 48.5 61.5 45.5 32.0 10.8 44.0 1691 Pelagoniski 6.7 30.6 90.6 11.1 41.5 19.2 11.2 41.8 10.7 415 Vardarski 3.6 21.7 72.4 12.5 18.9 .9 13.2 35.8 .8 279 Severoisto~en 20.4 68.6 93.9 64.3 49.5 42.8 14.3 10.1 39.8 329 Jugozapaden 38.5 46.8 89.5 31.0 44.5 31.6 16.5 7.2 21.5 397 Jugoisto~en 41.3 39.2 98.5 41.6 50.4 44.4 35.0 45.1 40.0 377 Polo{ki 39.9 78.0 91.4 64.0 71.6 44.1 37.5 7.5 56.6 742 Isto~en 24.7 39.7 88.6 28.5 33.4 25.8 4.8 14.2 25.8 316 @iveali{te Urbano 21.9 48.5 93.2 39.1 48.5 37.2 18.9 18.8 33.3 2467 Ruralno 29.4 62.7 89.4 47.8 59.4 37.3 33.5 15.7 40.3 2080 Obrazovanie na majkata Bez obrazovanie 36.0 53.2 94.8 44.0 52.7 39.6 36.9 13.4 37.9 324 Osnovno 27.6 63.2 92.3 49.3 60.9 40.5 29.1 12.7 41.9 2491 Sredno + 20.1 43.4 89.6 33.9 43.0 32.2 18.4 24.9 28.6 1732 Indeks na bogatstvo Najsiroma{ni 28.4 53.3 92.0 42.8 57.1 39.1 32.6 19.8 36.7 1282 Vtori 24.7 58.4 93.4 44.3 53.5 41.5 25.5 13.2 35.6 988 Sredni 18.9 56.3 86.5 41.0 49.5 31.9 17.7 24.8 35.0 883 ^etvrti 34.6 56.3 91.8 46.6 53.5 36.9 30.2 13.3 41.2 879 Najbogati 14.4 47.8 94.1 38.7 51.0 34.5 14.0 13.3 32.4 515 Etni~ka pripadnost Makedonci 18.3 34.8 89.9 26.3 33.9 27.8 11.8 27.3 19.5 1704 Albanci 26.0 71.4 93.6 53.4 67.2 42.6 31.1 7.6 46.2 2097 Romi 24.0 43.0 90.8 37.9 37.4 24.3 18.6 11.3 27.9 231 Drugi 46.8 60.0 87.9 58.9 69.7 52.8 51.9 27.2 57.6 514 Vkupno 25.3 55.0 91.4 43.1 53.5 37.3 25.6 17.4 36.5 4547 79Republika Makedonija Tabela CH.8: Koristewe na tvrdi goriva Struktura na doma}instvata spored tipot na gorivoto za gotvewe i procent na doma}instva {to koristat tvrdi goriva za gotvewe, Republika Makedonija, 2005 godina Elektri~na struja Te~en naften gas (TNG) Drva Drugi izvori Vkupno Tvrdi goriva za gotvewe* Broj na doma}instva Region Skopski 82.8 1.0 15.3 1.0 100.0 15.3 1226 Pelagoniski 66.3 3.7 30.0 .0 100.0 30.0 597 Vardarski 58.5 13.0 28.5 .0 100.0 28.5 320 Severoisto~en 43.7 .1 54.3 2.0 100.0 54.3 347 Jugozapaden 37.8 .1 62.1 .0 100.0 62.1 559 Jugoisto~en 56.8 .1 41.9 1.2 100.0 41.9 422 Polo{ki 55.7 .0 44.2 .1 100.0 44.2 593 Isto~en 51.7 6.7 41.6 .0 100.0 41.6 635 @iveali{te Urbano 71.5 3.8 23.8 .8 100.0 23.8 2857 Ruralno 44.4 .5 55.1 .1 100.0 55.1 1844 Obrazovanie na nositelot na doma}instvoto Bez obrazovanie 36.3 .4 63.2 .1 100.0 63.2 159 Osnovno 50.0 1.3 48.5 .1 100.0 48.5 2115 Sredno + 71.9 3.7 23.4 .9 100.0 23.4 2425 Indeks na bogatstvo Najsiroma{ni 21.4 .2 78.2 .2 100.0 78.2 837 Vtori 43.2 2.0 54.8 .1 100.0 54.8 913 Sredni 57.2 .2 42.4 .2 100.0 42.4 963 ^etvrti 85.1 3.4 10.8 .8 100.0 10.8 956 Najbogati 89.4 6.3 2.9 1.4 100.0 2.9 1032 Etni~ka pripadnost Makedonci 65.6 3.8 29.8 .7 100.0 29.8 3064 Albanci 51.4 .1 48.4 .2 100.0 48.4 1176 Romi 64.7 .0 34.5 .9 100.0 34.5 120 Drugi 49.0 .5 50.5 .0 100.0 50.5 340 Vkupno 60.8 2.5 36.1 .5 100.0 36.1 4701 * MICS indikator 24; MDG indikator 29 80 Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe 2005-2006 godina Tabela CH.9: Koristewe na tvrdo gorivo spored tipot na {poret ili ogan Procent na doma}instva {to koristat tvrdi goriva za gotvewe spored tipot na {poretot ili ognot, Republika Makedonija, 2005 godina Procent na doma}instva {to koristat tvrdi goriva za gotvewe: Broj na doma}instva {to koristat tvrdi goriva za gotvewe zatvoren {poret so oxak otvoren {poret ili ogan so oxak ili kapak drug {poret vkupno Region Skopski 85.9 14.1 .0 100.0 199 Pelagoniski 77.7 22.2 .1 100.0 179 Vardarski 99.8 .2 .0 100.0 91 Severoisto~en 87.9 12.1 .0 100.0 195 Jugozapaden 78.8 18.2 3.0 100.0 347 Jugoisto~en 78.9 20.8 .3 100.0 177 Polo{ki 96.2 3.7 .1 100.0 262 Isto~en 92.7 7.3 .0 100.0 264 @iveali{te Urbano 88.9 11.0 .1 100.0 699 Ruralno 84.8 14.1 1.1 100.0 1017 Obrazovanie na nositelot na doma}instvoto Bez obrazovanie 91.5 4.4 4.0 100.0 101 Osnovno 85.2 14.1 .7 100.0 1029 Sredno + 87.9 12.0 .0 100.0 585 Indeks na bogatstvo Najsiroma{ni 84.3 14.1 1.7 100.0 655 Vtori 90.8 9.1 .0 100.0 501 Sredni 85.6 14.4 .0 100.0 410 ^etvrti 78.8 20.9 .3 100.0 110 Najbogati (99.5) (.5) (.0) 100.0 39 Etni~ka pripadnost Makedonci 88.2 11.3 .5 100.0 931 Albanci 86.0 12.9 1.1 100.0 570 Romi 94.0 6.0 .0 100.0 43 Drugi 76.9 22.8 .3 100.0 172 Vkupno 86.5 12.9 .7 100.0 1715 81Republika Makedonija Tabela EN.1: Koristewe na podobreni izvori na voda Struktura na populacijata na doma}instvata spored glavniot izvor na voda za piewe i procent na ~lenovi od doma}instvoto koi koristat izvori na voda za piewe, Republika Makedonija, 2005 godina Podobreni izvori Nepo- dobreni izvori Vkupno Podob- reni izvori na voda za piewe* Broj na ~lenovi na doma}in- stvoto cevov-od vo domo-vite cevo- vod vo dvorot/ placot javna ~e{ma/ hi- drant dupna- tini so cevka/ dupka za{ti- ten bunar za{ti- ten izvor fla- {irana voda Region Skopski 91.5 3.5 1.5 2.4 .1 1.0 .0 .0 100.0 100.0 6596 Pelagoniski 93.6 2.1 .4 .9 .0 2.8 .1 .1 100.0 99.9 2585 Vardarski 83.4 7.5 .2 .6 8.2 .0 .0 .1 100.0 99.9 1453 Severoisto~en 77.7 .4 .1 8.3 4.4 9.1 .0 .0 100.0 100.0 1785 Jugozapaden 93.1 1.0 .1 .1 4.5 .0 .0 1.3 100.0 98.7 2820 Jugoisto~en 68.2 4.3 7.2 16.9 .2 .2 .0 3.1 100.0 96.9 1871 Polo{ki 88.1 1.6 0.8 7.4 .7 .0 .0 1.5 100.0 98.5 3773 Isto~en 96.8 .7 .7 .0 1.4 .1 .0 .3 100.0 99.7 2585 @iveali{te Urbano 95.3 1.1 1.8 .1 .3 1.2 .0 .2 100.0 99.8 13355 Ruralno 79.7 4.3 .5 9.1 3.5 1.4 .0 1.4 100.0 98.6 10114 Obrazovanie na nositelot na doma}instvoto Bez obrazovanie 75.6 8.9 5.2 3.3 5.5 .4 .0 1.1 100.0 98.9 1009 Osnovno 83.5 3.8 1.6 6.1 2.0 1.6 .0 1.3 100.0 98.7 11497 Sredno + 95.1 .5 .5 1.8 1.0 1.1 .0 .0 100.0 100.0 10957 I

View the publication

You are currently offline. Some pages or content may fail to load.